Nemčija pred volitvami: do nedelje, 22. septembra le še taktiziranje

Merklova v svojih nastopih pazi, da ne bi preveč užalila morebitnih partnerjev za ponovno veliko koalicijo.

Objavljeno
12. september 2013 17.42
GERMANY-POLITICS-VOTE
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin
Berlin – Nemške predvolilne kampanje poznajo napete trenutke, ko se vse obrne na glavo in kanclerka Angela Merkel se je z vsaj začasno pomiritvijo sirske krize pravkar izognila enemu od njih. Dolgoletna voditeljica Nemčije pa si kljub veliko prednosti za svoje konservativce ne bo mogla oddahniti vse do 22. septembra in še manj po njem.

»Udarjaj po svojem bobnu in se ne boj!« je socialdemokratskemu izzivalcu Angele Merkel Peeru Steinbrücku kanclerkin socialdemokratski predhodnik Gerhard Schröder namesto raziskav javnega mnenja priporočil verze pesnika Heinricha Heineja (prosti prevod, op. avt.). Oče Agende 2010, ki je Nemčijo povzdignila med gospodarske velikane, ve, kaj govori, njega samega so leta 2002 v boju za drugi mandat rešile poplave in priprave na iraško vojno, prve so mu dale priložnost za dokaz svojih organizacijskih sposobnosti, druge za približanje vojni nenaklonjenim volivcem. Če bi ZDA te dni resno razmišljale o napadu na Sirijo, bi bila kanclerka Merklova, ki kljub številnim ameriških aferam ne želi tako odkrito nasprotovati zaveznici z druge strani Atlantskega oceana, v hudem primežu. Očitali bi ji bojaželjnosti ali izmikanje, ne eno ne drugo pa ni dobra predvolilna tema.

Premiki na Bližnjem vzhodu pa dajejo kanclerki še eno darilo, saj se njenemu vse bolj samozavestnemu socialdemokratskemu nasprotniku Peeru Steinbrücku pred očmi topi idealni koalicijski partner. Brez neposredne vojne nevarnosti, ob kateri bi lahko poudarjali svojo tradicionalno miroljubnost, Zeleni zaradi zahtev po višanju davkov hitro izgubljajo naklonjenost volivcev. Tisti, ki jim je vseeno za dodatno obdavčenje bogatih, so bili že prej bolj naklonjeni SPD in tudi Levici, ki s svojimi koreninami v vzhodnonemškem komunističnem sistemu še posebej poudarja družbeno pravičnost. Veliko dobro stoječih privržencev življenjske filozofije Zelenih pa se je začelo spraševati, kaj bi levosredinski vzpon na oblast pomenil za njihove žepe. Kot kažejo raziskave javnega mnenja, so sklenili, da nič dobrega.

Šibka pa je tudi liberalna koalicijska partnerica konservativne kanclerke, FDP se že ves čas predvolilne kampanje bojuje za parlamentarno preživetje, zato Angela Merkel v svojih nastopih pazi, da ne bi preveč užalila morebitnih socialdemokratskih partnerjev za ponovno veliko koalicijo. Če je verjela, da se to sklada z državniško pozicijo kanclerke, ki deluje za dobro vse Nemčije in Evrope, pa v minulem tednu predvolilne teme vse bolj narekuje prebujeni Peer Steinbrück.

Tiho o največjih izzivih

V soočenju z volivci v oddaji televizijske družbe ARD je Merklova ta teden stopila na spolzka tla, ko je ob vprašanju o pravici istospolnih parov do naraščaja podvomila, da je to dobro za otroke. Otroci in družine so lahko tudi v Nemčiji eksplozivna tema, nič namreč ne razjezi levega ali desnega pola družbe bolj kot razprave o finančni podpori materam, ki ostajajo doma ali o pravici istospolnih do posvojitev. Ker se nemška družba hitro stara, pa imajo lahko takšne ali drugačne dogme tudi resne posledice.

Razprava o teh vprašanjih pa se je hitro izzvenela in vse bolj so nezadovoljni tisti, ki verjamejo, da politiki molčijo o najbolj pomembnih izzivih za nemško družbo. Podjetniki tako že čutijo resno pomanjkanje dobro izobražene ali izučene delovne sile, strah jih je tudi pred dviganjem davkov, infrastrukturnimi težavami in še posebej pred visokimi cenami električne energije. Vse od časov rdeče-zelene vlade kanclerja Schröderja Nemčija subvencionira obnovljive energetske vire, kar pomeni, da se skupaj z njihovim razcvetom dvigujejo tudi cene energije. V državi soglašajo, da bodo to po volitvah najbolj akutno vprašanje ne glede na to, katera politična opcija bo prišla v berlinsko kanclersko palačo.

Po kratkem razburjenju zaradi morebitnega novega svežnja pomoči za Grčijo je v nemški predvolilni kampanji spet potihnilo tudi zanimanje za evrske in evropske teme, pa čeprav se množijo opomini, da z večjim nadzorom nad bankami ne bo mogoče več dolgo odlašati. Ob peti obletnici propada finančne ustanove Lehman Brothers strokovnjaki vse glasneje opozarjajo, kako uspešneje so se s svojo bančno krizo spopadli Američani, ki so zaprli že okrog petsto problematičnih bank, bolj solidne banke in vse varčevalce pa zavarovali z dokapitalizacijami. Medtem ko Evropa tudi zaradi nemških pomislekov še išče prave rešitve tako za banke kot tudi za močno zadolžene države, pa nemški podjetniki tudi svoji vladi očitajo, da je v letih evrske krize pozabila na nujne domače reforme.

Razprave bodo tudi v Berlinu torej še vroče, a očitno ne do parlamentarnih volitev prihodnjo nedeljo. Že ta konec tedna pa bodo volili Bavarci, ki s svojo vladajočo CSU nemški kanclerki dajejo sestrsko stranko. Tudi tu po volitvah ne bo šlo brez razprav, saj je bavarski premier Horst Seehofer zahteval cestnine za tuje voznike na nemških avtocestah, kanclerka Angela Merkel pa je njegovo zahtevo gladko zavrnila.