Politične silnice v nemški zvezni politiki so se v zadnjem desetletju, ki so ga zaznamovale gospodarska, migrantska in nazadnje še trgovinska kriza, močno spremenile. Politični zemljevid se je obarval skrajno desno in zeleno. Socialistov kot da ni nikjer več, le konservativci še imajo glavo nad vodo. Čeprav nemškemu gospodarstvu še vedno gre dobro, prebivalstvo v nekaterih regijah s strahom gleda v prihodnost in razlog za to je tudi napovedano zaprtje premogovništva in termoelektrarn.
Ekonomski strahovi
Vzhodni Nemčiji se po treh desetletjih združitve z Zahodno Nemčijo razvojno s slednjo ni uspelo izenačiti. Vzhodnonemško gospodarstvo dosega 82 odstotkov produktivnosti zahoda. Inštitut IWH v svoji raziskavi ekonomskih razlik med vzhodom in zahodom niza nekaj možnih razlogov za to: nižja produktivnost urbanih območij na vzhodu; neučinkovitost subvencij, ki so vezane na ohranjanje obstoječih delovnih mest; manko velikih koncernov na vzhodu (tam ima sedeže le sedem odstotkov vseh velikih koncernov) in večji delež panog, ki izplačujejo nižje dohodke na vzhodu. Vse to še vedno ohranja znatne socialnoekonomske razlike med prebivalstvom vzhodnih in zahodnih dežel.
Zato porasta priljubljenosti AFD v vzhodni Nemčiji ni mogoče pripisovati samo migracijski krizi, ki je Nemčijo zajela leta 2015. V Brandenburgu in na Saškem, v Lausitzu, rudarsko-energetski regiji, ki je pred padcem berlinskega zidu z energijo oskrbovala celotno vzhodno Nemčijo, ljudi skrbi napovedano energetsko prestrukturiranje zaradi podnebnih sprememb. V AFD, ki zapiranju elektrarn na premog nasprotuje, imajo zato visoko podporo med ljudmi, ki se bojijo, da bodo znova potegnili kratko. In to kljub 17 milijardam evrov, ki jih je zvezna vlada obljubila regiji v prihodnjih letih, in dejstvu, da je industrija že po združitvi obeh Nemčij izgubila na desettisoče delovnih mest. Ljudje ne verjamejo, da bodo od obljubljenih milijard dejansko kaj imeli, in AFD uspešno nagovarja te strahove. Bržčas tudi zato, ker kljub dosedanjim subvencijam stopnja brezposelnosti v obeh deželah močno presega državno povprečje, na nekaterih območjih celo za več kot dvakrat.
AFD na vzhodu najmočnejša stranka
V Brandenburgu bi stranka lahko zmagala z 21 odstotki podpore, na drugem mestu je Levica z dobrimi 16 odstotki. V Saški se ji obeta prek 25 odstotkov, pri čemer pa se zmage lahko s 27 odstotki nadeja CDU. V Turingiji boj za zmago bijeta Levica in AFD, ki jima javnomnenjske raziskave napovedujejo 25 oziroma 24 odstotkov podpore. Na tretjem mestu je z 21 odstotki CDU. Na državni ravni AFD trenutno kotira pri 13 odstotkih, na vzhodu ima 23 odstotkov podpore in je tako odstotno točko pred drugouvrščeno CDU, na zahodu pa ima 12 odstotkov, medtem ko CDU/CSU ostaja s 27 odstotki najmočnejša stranka. Nemčija se je torej znova politično razdelila in prepad bi utegnil v prihodnjih letih še bolj zazevati.
AFD na vzhodu Nemčije tako postaja vse bolj resen igralec. Doslej so se vse stranke otepale koalicije z AFD, nekatere so celo pozivale k prepovedi stranke na zvezni ravni zaradi suma protiustavnih stališč in suma protiustavnega delovanja. A več kot do pozivov za zdaj ni prišlo. Mnogi se namreč tudi bojijo, da bi takšna obravnava stranko še okrepila. V konservativnem delu CDU skušajo vzpon stranke ustaviti z nagovarjanjem njenih volivcev s temami, kot sta notranja varnost in ustavljanje migrantov na zunanjih mejah EU. Nekateri tudi pozivajo vodstvo CDU, naj vendarle ne izključuje koalicijskega sodelovanja z AFD. V liberalnejšem delu stranke temu kategorično nasprotujejo. Nemčiji se, kot vse kaže, obeta vroča politična jesen.