Nemčija za krmilo EU

Bruselj/Helsinki - Z novim letom bo predsedovanje EU po osmih letih vnovič prevzela Nemčija. Ključna naloga nemškega predsedstva bo oživiti projekt ustavne pogodbe in zaupanje v unijo, pri čemer naj bi simbolni zagon uniji dalo praznovanje 50. obletnice podpisa Rimske pogodbe, ko naj bi sedemindvajseterica s t. i. berlinsko deklaracijo vnovič potrdila predanost evropskemu projektu. Nemško predsedstvo kot prednostni nalogi izpostavlja še odločno odzivanje v svetu ter dolgoročno energetsko in podnebno politiko.

Pričakovanja so velika

Nemčija, ki bo z januarjem polletno predsedovanje uniji prevzela iz finskih rok, je uniji nazadnje predsedovala v prvi polovici leta 1999. Nemce čaka težka naloga, saj so pričakovanja po finskem predsedovanju, ki ga politični analitiki ocenjujejo kot dolgočasnega in mlačnega, velika.

Medtem ko se Finci tik pred iztekom leta branijo pred očitki, da je bilo njihovo predsedovanje dolgočasno in neučinkovito, pa se Nemci poskušajo obvarovati pred prevelikimi pričakovanji. Vodja nemške diplomacije Frank-Walter Steinmeier je tako pred nekaj dnevi ob predstavitvi načrta predsedovanja Nemčije v Bruslju poudaril, da "v šestih mesecih ne bo mogoče ustvariti čudežev".

Vrniti je treba zaupanje v unijo

Ključna naloga nemškega in tudi naslednjih predsedstev je po besedah nemškega zunanjega ministra vrnitev zaupanja v unijo in ta proces je tesno povezan z oživitvijo ustavne pogodbe, ki je v slepi ulici vse od zavrnitve na lanskih referendumih v dveh ustanovnih članicah unije, Franciji in na Nizozemskem.

Ustavna pogodba oziroma institucionalna reforma je še posebej pomembna v okviru širitvene politike unije. Čeprav vodje institucij unije poudarjajo, da širitev ni talka institucionalne reforme, so države članice na nedavnem vrhu jasno povedale, da nadaljnjih širitev ne bo, dokler ne bo unija zagotovila učinkovitega notranjega delovanja.

Veljavna pogodba iz Nice namreč opredeljuje le delovanje sedemindvajseterice in tako z vstopom Bolgarije in Romunije v unijo, s katerim tudi sovpada začetek predsedovanja Nemčije, unija trči ob svoje institucionalne meje.

Vrata EU ostajajo odprta

EU je na decembrskem vrhu v Bruslju poudarila, da vrata ostajajo odprta za vse države v čakalnici na vstop v unijo - Zahodni Balkan in Turčijo, in tako se rešitev institucionalne krize kaže kot jasen in neizogiben prednostni cilj unije, pri čemer bo prvi korak do njega morala narediti Nemčija.

Nemški veleposlanik: Čudežev ne bo, bomo pa veliko delali

Nemški veleposlanik v Sloveniji Joachim Goetz je pred predsedovanjem EU, ki ga bo Nemčija prevzela s 1. januarjem, dejal, da se od Nemčije kot predsedujoče uniji veliko pričakuje, predvsem glede ustave. "Treba pa je biti realističen. Ne moremo delati čudežev," je opozoril. Skrbijo ga tudi nepričakovani dogodki v svetu, ki bi lahko vplivali na predsedovanje. Vloga predsedovanj EU je sicer po njegovem mnenju "zagotoviti, da bi bila unija v dobri kondiciji za prihodnost".

Veleposlanik Goetz je prepričan, da bo t.i. trojno predsedovanje Evropski uniji, katerega 18-mesečni program so pripravile Nemčija, Portugalska in Slovenija, uspeh. Po njegovem mnenju je najpomembneje, da bo rdeča nit vodenja unije zaradi tria močnejša. Potrdil je še, da bo Nemčija, ki je unijo vodila že večkrat, pomagala Sloveniji, ki se bo te naloge v prvi polovici leta 2008 lotila prvič.

Tuomioja: S predsedovanjem EU razmeroma zadovoljni

Finski zunanji minister Erkki Tuomioja, katerega država s koncem leta sklepa polletno predsedovanje EU, je danes v Helsinkih dejal, da je Finska razmeroma zadovoljna s svojim delom glede predsedovanja povezavi. " Čeprav bi nekateri utegnili tudi reči, da smo nesorazmerno zadovoljni," je bil hudomušen minister.

Na vsak način je Finska izpolnila pričakovanja, je dejal Tuomioja. Neuspeh glede mandata za začetek pogajanj o prihodnjem strateškem partnerstvu med EU in Rusijo, do katerega je pripeljalo poljsko vztrajanje pri vetu in nerešen spor med Turčijo in Ciprom, pa po mnenju Tuomioje ne gre očitati Finski.

Tuomioja pa z zaključkom finskega predsedovanja EU čuti tudi olajšanje. "To leto sem božič pričakoval tako goreče kot že zadnjih 50 let ne več, čeprav tokrat iz drugačnih razlogov," se je pred novinarji namuznil minister. Da je finskega predsedovanja EU konec, je Tuomioja zadovoljen tudi zaradi ljudi, ki so sodelovali pri tem velikem projektu. Napori, povezani s predsedovanjem so namreč po njegovih besedah "ljudi razjedli že do konca".