Tiskane izdaje
Berlin – Pet vodilnih nemških ekonomskih inštitutov v svoji jesenski analizi napoveduje ustavljanje konjunkture. Največje evropsko gospodarstvo naj bi letos sicer še imelo 2,9-odstotno rast, a prihodnje leto bodo gibanja, predvsem pod vplivom zaostrovanja dolžniške krize, manj spodbudna. Z napovedano šibko rastjo 0,8 odstotka (za 1,2 odstotne točke manj od spomladanske napovedi) Nemčija ne bo več mogla biti evropski motor.
Vsaj na psihološki ravni je napoved inštitutov pozitivna: ne glede na hude težave denarne unije in grozečo bančno krizo, ki bi lahko vodila v posojilni krč, je nevarnosti recesije le zmerna. Tudi brezposelnost bo v primerjavi s celotnim obdobjem po združitvi države rekordno majhna, po letošnjih treh milijonih bo prihodnje leto še za 200.000 manjša. V šibki fazi konjunkture se bodo podjetja odločala za bolj prožne oblike zaposlovanje. Plače zaposlenih po kolektivnih pogodbah, ki so bile, ob upoštevanju gibanja cen, dolga leta de facto zamrznjene, se bodo zvišale za poltretji odstotek.
Razlog za ohlajanje konjunkture je po mnenju inštitutov nevarnost širjenja dolžniške in bančne krize, ki čedalje bolj obremenjuje nemško gospodarstvo. Precejšnja okrepitev negotovosti bo zavirala domače povpraševanje, po drugi strani bodo težave glavnih zunanjetrgovinskih partnerjev negativno vplivale na nemška gospodarska gibanja. Črni scenarij za Nemčijo in celotno evropsko, pa tudi svetovno gospodarstvo bi se zgodil, če vlade ne bodo kos poglabljanju dolžniške krize in se na evropski ravni ne bodo učinkovito odzvale.
To bi bilo precejšnje tveganje pravega gospodarskegai padca. Če bi se Grčija ali katera druga držav znašla v nenadziranem gibanju in neurejeni insolventnosti, bi nemško gospodarstvo po mnenju inštitutov lahko spet zajela recesija. V najslabšem primeru grozijo takšne razmere kakor po propadu banke Lehman Brothers pred tremi leti, ko se je začela svetovna recesija. Nemško gospodarstvo se je v letu 2009 skrčilo za skoraj pet odstotkov, države so morale financirati konjunkturne programe z orjaškim zadolževanjem.
Inštituti so posebno kritični do kriznega menedžmenta politike, njenega omahovanja in kupovanja časa z vedno večjimi rešilnimi svežnji. Ti težav niso odpravili, marveč so rabili predvsem kupovanju časa. Med drugim da bi morali vzpostaviti enotne postopke za bankrotirane banke in države. Tudi ravnanje Evropske centralne banke (ECB) si po mnenju inštitutov ne zasluži pohval. Zaradi zniževanja inflacije, ki bo po njihovi napovedi padla pod dva odstotka, da bi ECB po dvakratnem zvišanju obresti v letošnjem letu morala narediti korake v obratno smer.
Inštituti so se pridružili številnim nemškim nezadovoljnežem, saj so ostro kritizirali (s kritikami se ni strinjal le eden od petih inštitutov) odločitev ECB, da med dolžniško krizo začne množično kupovati obveznice najbolj ranljivih držav. Z nadaljevanjem nakupov (po Grčiji, Irski in Portugalski sta od letošnjega poletja v programu še Italija in Španija) da so evropski centralni bankirji prekoračili svoj mandat. S kršitvijo doslej veljavnih načel denarne politike da sta bili oškodovani zanesljivost in visoka verodostojnost ECB.
