Tiskane izdaje
Tripoli – »Potrjujemo, da bomo oblast povsem miroljubno predali 8. avgusta 2012,« je danes sporočil tiskovni predstavnik Libijskega prehodnega sveta, ki je državo vodil vse od padca Moamerja Gadafija. Manj kot leto dni po smrti dolgoletnega libijskega voditelja bo tako vodenje države prevzel 200-članski parlament, ki so ga Libijci izvolili 7. julija. Državo bo vodil do naslednjih volitev, ki bodo temeljile na novi ustavi.
Pred novim parlamentom je sicer zahtevna naloga stabilizirati državo, od koder skoraj vsakodnevno poročajo o nemirih. Samo v zadnjih treh mesecih so bili petkrat tarča napadov tudi zaposleni pri mednarodnem Rdečem križu (ICRC). Zadnji napad se je zgodil včeraj, ko so neznanci z granatami in raketami napadli njihov sedež v pristaniškem mestu Misrata. V stavbi ICRC je bilo v času napada sedem humanitarnih delavce, ki pa niso bili ranjeni.
Predstavnik Rdečega križa v Libiji Išfak Muhamed Kan je napad obsodil in sporočil, da se zaradi nasilja začasno umikajo tako iz Misrate kot Bengazija. »Zgroženi smo nad napadom, ki je bil uperjen proti našemu osebju. Naša življenja ogrožajo, medtem ko pomagamo Libijcem,« je povedal.
»Klavcu« bodo najprej sodili v Mavretaniji
Nova vlada pa se bo morala spopasti tudi s sodnim pregonom nekdaj vplivnih predstavnikov Gadafijevega režima. Med njimi je tudi nekdanji vodja libijske obveščevalne službe in Gadafijeva desna roka Abdulah al Senusi, ki je trenutno zaprt v Mavretaniji, kjer so ga prijeli marca letos. Mavretanski predsednik Mohamed Ould Abdel Aziz je na zahtevo Libije po izročitvi danes odgovoril, da mu bodo zaradi nezakonitega vstopa v državo najprej sodili oni. »Senusi ima težave tudi z mavretanskim sodnim sistemom, kjer mu grozi sojenje zaradi vstopa v državo s ponarejeno identiteto,« je povedal Aziz.
Senusija, z nadimkom Klavec, išče tako Libija kot tudi Mednarodno kazensko sodišče (ICC) in Francija. Bremenijo ga obtožbe zoper človeštvo, ki jih je domnevno zagrešil med obleganjem Bengazija. V odsotnosti pa ga je Francija že obsodila na dosmrtno ječo zaradi sestrelitve letala francoske družbe UTA nad afriško državo Niger leta 1989.
