Tiskane izdaje
Berlin – Poimenovali so se po islandskem vulkanu Hekla, sami sebe pa razglašajo za pobudo za nove družbene izbruhe. Napade na železniško infrastrukturo v nemškem glavnem mestu in okolici so v svojem pamfletu, objavljenem na eni od levičarskih spletnih strani, utemeljevali z morilskim početjem nemških vojakov v Afganistanu, socialnimi stiskami v kapitalističnem sistemu (vsakega petega otroka v Berlinu menda ogroža revščina) in očitki nemški železnici Deutsche Bahn, da je sluga oborožitvene industrije, ki po njegovih tirih prevaža orožje.
Ob železniških tirih in na njih so v zadnjih dneh odkrili več zažigalnih naprav. Večina ni bila (uspešno) aktiviranih. Na začetku tedna je bil uspešen napad s požigom kablov ob progi hitrega vlaka ICE med Berlinom in Hamburgom. Tudi v sredo so v berlinski četrti Staaken odkrili ostanke uspešnega požiga. Proga proti Hannovru in Wolfsburgu je bila več ur zaprta. Steklenice z eksplozivno snovjo so odkrili še ob progi mestne železnice (S-Bahn), zato so v potniškem prometu v Berlinu nastale večje težave.
Skrajneži iz skupine Hekla sporočajo, da njihovih sabotaž ne gre obravnavati kot teroristične akcije, češ, pravi teroristi so tisti, ki sklepajo zelo velike orožarske kupčije. Tudi na spletnih forumih skrajne levice je mogoče prebrati pozive: »Smo v vojni. Vi imate orožje, mi imamo ogenj!« V konservativnem delu nemške politike ni nobenega dvoma: zvezni minister za promet Peter Ramsauer je poskuse požigov železniške infrastrukture označil za zločinska teroristična dejanja, ki lahko prizadenejo veliko ljudi.
Konservativni politiki, denimo spodnjesaški notranji minister Uwe Schünemann, so začeli govoriti o novem levičarskem terorizmu in ga primerjati z akcijami Frakcije Rdeče armade (RAF) v sedemdesetih letih. Tisti, ki uničuje železniške signale, je menda pripravljen sprejeti posledično nesrečo in smrt ljudi. Po takšni logiki od podtikanja požarov do ciljnih usmrtitev po zgledu rafovcev ni več veliko. Tudi v sindikatu nemške policije so jih primerjali z RAF in zahtevali odločno akcijo proti novemu valu terorizma skrajne levice, preden bo ta zahteval prve žrtve.
V levosredinski opoziciji nasprotujejo takšnim prenagljenim primerjavam, češ da je imela ta, v nasprotju s kupom zmedencev, ki napadajo železnice, trdno organizacijsko strukturo. Poleg tega njeni člani niso vsepovprek napadali ljudi, ampak pripadnike elite. Eden izmed najbolj znanih politikov Zelenih in nekdanji odvetnik pripadnikov RAF Hans-Christian Ströbele je za Süddeutsche Zeitung povedal, da so takšne primerjave popolnoma neprimerne, saj so levičarski teroristi v Zahodni Nemčiji delovali v popolnoma drugačnem družbenem kontekstu.
Po ocenah službe za varstvo ustave je v Nemčiji približno 6800 skrajnih levičarjev, tretjina jih deluje v glavnem mestu. Vsak drugi med njimi je menda pripravljen sodelovati v nasilnih akcijah. Skrajni levici se pripisuje vsaj del odgovornosti za letošnji val požigov avtomobilov v Berlinu in Hamburgu. Po mnenju poznavalcev skrajna levica kljub zaostrovanju nasilnih akcij in sabotaž v zadnjih letih nikakor ne ogroža demokracije, saj je politično izolirana in nima nobene podpore med prebivalstvom.
