Washington/Od naše dopisnice – Samo štiri mesece po srečanju z ameriškim predsednikom v Mainzu je nemški kancler Gerhard Schröder v ponedeljek spet obiskal Belo hišo. Čeprav mu pogovori s tujimi državniki krepijo državniški ugled, edino merilo, pri katerem še vodi pred krščanskodemokratsko tekmico Angelo Merkel, pa je moral Schröder domov dan prej: petkovo parlamentarno glasovanje o svoji nezaupnici mora v sredo premleti z vlado.
V normalnih časih bi bile najpomembnejše točke kanclerjevih pogovorov z ameriškim predsednikom nadvse zanimive za obe strani, saj Američane zelo zanima nemško urjenje iraških vojakov in policistov, čeprav ne na iraških tleh, Nemci pa si vroče želijo sedež v varnostnem svetu Združenih narodov. Tudi glede Irana si oboji želijo, da bi čedalje bolj radikalne oblasti prepričali, naj se odpovedo jedrskemu orožju; če se jim po zmagi radikalnega predsedniškega kandidata Mahmuda Ahmadinedžada to ne bo posrečilo, se bodo morali dogovoriti o skupnem nastopu proti kršiteljici sporazuma o neširjenju jedrskega orožja.
Toda v Nemčiji časi niso normalni. Socialdemokratskemu kanclerju grozi poraz na parlamentarnih volitvah in takšne slabe napovedi vplivajo tudi na njegovo zunanjepolitično dejavnost. Ko ankete javnega mnenja kažejo dvoštevilčno zaostajanje, ni časa za ogledovanje lepot Kalifornije. In tudi Američani vedo, da so kanclerju verjetno šteti dnevi vladanja, čeprav republikanskemu predsedniku Georgeu Bushu ustreza, da lahko zaradi Iraka čedalje bolj zaskrbljeni ameriški javnosti pokaže prijateljske pogovore s prej kritičnim evropskim zaveznikom.
To pa je, vsaj glede nemških pričakovanj, tudi bolj ali manj vse, kar je lahko v Washingtonu iztržil Gerhard Schröder. Ameriški predsednik je poudaril, da ne nasprotuje članstvu nobene države v varnostnem svetu OZN. Kancler je to z veseljem vzel v vednost, a tudi George Bush v ponedeljek ni imenoval države, ki bi jo tam rad videl Schröder. Nemčija si skupaj z Brazilijo, Japonsko in Indijo prizadeva za dodatnih šest stalnih in štiri nestalne sedeže v varnostnem svetu, Washington pa bi sedanjim stalnim dodal le dva nova; kot kandidatko omenja le Japonsko.
V zvezi z Iranom je George Bush poudaril, da je posedovanje jedrskega orožja nesprejemljivo, prav tako tudi pot do jedrskega orožja, zavrnil pa je tudi izide volitev: “Nikoli ni svobodno in pravično, če skupina neizvoljenih voditeljev odloči, kdo bo nastopil na volitvah.” Je pa George Bush nemško pomoč v Iraku označil za pomembno, saj po njegovem prepričanju pomaga Iračanom, da bodo lahko demokracijo sami varovali pred teroristi.
Na ponedeljkovem dnevnem redu nemškega kanclerja je bilo tudi kosilo s predsednikom in podpredsednikom Dickom Cheneyjem, govor na sedežu ameriške trgovinske zbornice in nastop pred zunanjepolitičnim odborom ameriškega senata.