Tiskane izdaje
S poudarjanjem »prave« izgradnje Evrope verjetna konservativna kandidatka za nemško kanclerko palačo v časopisu Welt am Sonntag odgovarja na predloge francoskega predsednika, objavljene v osrednjih evropskih medijih – tudi v Delu. Annegret Kramp-Karrenbauer soglaša z Emmanuelom Macronom, da je nujno treba ukrepati, Evropa se mora soočiti z vprašanjem, ali bo strateške odločitve prihodnosti prepuščala Kitajski ali ZDA ali pa bo sooblikovala globalno sobivanje in skupno odgovarjala ruski vladi, »ki hoče očitno svojo moč pridobivati z destabilizacijo in slabitvijo sosed«.
Krščanskodemokratska prvakinja pa se tudi sprašuje, ali se bomo v družbenih in političnih predstavah podrejali drugim ali pa bomo zase in za ves svet zagovarjali »evropski način« predstavniške demokracije, parlamentarizma, pravne države, individualnih svoboščin in socialno tržnega gospodarstva.
Prav privrženost socialnemu tržnemu gospodarstvu konservativno Nemčijo loči od francoskega predsednika. Politiki in ekonomisti nemškega urejenega liberalizma verjamejo, da je vera v socialno delovanje svobodnih trgov Zahodno Nemčijo iz ruševin druge svetovne vojne dvignila v osrednjo evropsko in svetovno gospodarsko velesilo, z elementi te doktrine jo je kancler Gerhard Schröder pred petnajstimi leti spravil s postelje evropskega bolnika. Njegovi socialdemokrati pa še danes ne morejo sprejeti teh »ordoliberalnih« postavk in bolj ali manj v celoti podpirajo Macronove evropske ideje.
Tudi predsednica CDU v »naši Evropi« vidi zgodbo o uspehu brez primere. Je iz srečne generacije brez izkušnje vojn in to zaradi evropske skupnosti, ki je potegnila prave lekcije iz preteklosti ter svoj pogled usmerila v prihodnost. »Evropejci živimo na enem najbogatejših in najbolj varnih območij sveta, ker svoje konflikte rešujemo za pogajalsko mizo in smo s tesno čezatlantsko zvezo zgradili okop pred zunanjimi grožnjami.«
Kljub zaskrbljenosti so državljanke in državljani Evropi privrženi bolj kot kdajkoli, a mora EU na bistvena vprašanja našega časa podati jasne odgovore, orientacijo in sposobnost ukrepanja. AKK pogreša jasnost pri skupnih odgovorih na dogajanja v Venezueli, orientacijo pri digitalnem gospodarstvu in trgu dela ter ukrepanje pri migracijah, podnebnih spremembah, terorizmu in mednarodnih konfliktih.
Za zavarovanje temeljev našega blagostanja se predsednica CDU zavzema za bančno unijo, saj mora evropsko gospodarstvo ohraniti možnost, da ga financirajo evropske banke, hkrati pa je treba dosledno vztrajati pri subsidiarnosti ter lastni odgovornosti in jamstvih. »Evropski centralizem, etatizem, skupna jamstva za dolgove in evropeizacija socialnih sistemov in najnižje zajamčene plače bi bili napačna pot.«
Nemška konservativka z Macronom (na fotografiji) soglaša tudi o nujnosti zavarovanja zunanjih mej EU. Foto: Francois Lenoir/Reuters
Tudi nemška konservativka se zavzema za konvergenco življenjskih pogojev, a je treba pri tem ustvariti strategije za »inteligentno« povezavo nacionalnih in evropskih prizadevanj. Potrebujemo skupne evropske odgovore na vprašanja, s katerimi tehnologijami varujemo okolje in hkrati dobro gospodarimo, kako nahraniti milijarde in ohraniti ustvarjanje, kako najbolje premagati bolezni, kako zagotoviti okolju prijazno in individualno mobilnost, poudarja AKK, in pristaja na skupno financiranje raziskovanja in razvoja za »Future made in Europe«.
»Nova evropska strateška zmožnost za tehnologije prihodnosti pa ne bi smela razveljaviti pravil poštene konkurence.« Evropi mora omogočiti globalno konkurenčnost, četudi jo drugi prizadevajo s protekcionizmom in državnimi monopoli. Nemška konservativka se zavzema za odpravo davčnih lukenj s pomočjo OECD-jevega modela digitalnega obdavčenja, z Macronom soglaša tudi o nujnosti zavarovanja zunanjih mej EU in po njenem prepričanju bi morali že na schengenskih mejah preverjati prošnje za azil. »Še vedno transatlantska in hkrati evropska« EU mora nujno izboljšati zunanjepolitično in varnostno delovanje, tudi s skupnim sedežem v varnostnem svetu OZN in pritegnitvijo Velike Britanije v evropsko varnostno politiko, kot simbolni projekt AKK predlaga celo gradnjo evropske letalonosilke. Hkrati mora pomagati ustvarjati perspektive za Afriko.
»Delo evropskih institucij pa nima moralne premoči nad sodelovanjem nacionalnih vlad, nova utemeljitev Evrope ne more mimo nacionalnih držav. Te prinašajo demokratično legitimacijo in identifikacijo. Države članice na evropski ravni oblikujejo svoje interese in jih povezujejo, iz tega izhaja mednarodna teža Evropejcev.« Nekaj anahronizmov bi po mnenju predsednice CDU odpravili s selitvijo evropskega parlamenta v Bruselj in obdavčitvijo dohodkov uradnikov EU, krščanskodemokratska prvakinja pa omenja tudi izzive zaradi priseljevanja ljudi z islamskimi prepričanji, ki niso soglasni z odprtimi družbami. Zavzema se za »impulze naših vrednostnih predstav«, v skladu s tradicijo razsvetljenstva in strpnosti bi morali sami izobraževati imame.
AKK v svojem prispevku za nemški časopis omenja tudi vzhodnoevropske države, ki so pred skoraj tridesetimi leti »včlanile v našo skupnost« in druge, ki si to želijo. Priporoča spoštovanje njihovih posebnih prispevkov k evropski zgodovini in kulturi, o bistvu vrednot in načel pa se ni mogoče pogajati. A moramo po njenem prepričanju imeti tudi pogum za konkretne spremembe evropskih pogodb, ki bodo preprečile ustvarjanje »bruseljske, zahodne ali proevropske elite«. Takšnih razprav se ni treba bati, saj privlačnost »evropskega načina življenja« kažejo navali turistov, prizadevanja za članstvo EU v soseščini, mednarodni študentje in zagonska podjetja. »Evropa je hrepenenje za mnoge na tem svetu, tudi v Putinovi Rusiji bi mnogi radi živeli po evropskih standardih.«
Potrebujemo strateško moč za našo industrijo, tehnologijo in inovacije, občutek varnosti za naše evropske državljane in skupne zunanjepolitične in varnostne sposobnosti, ki bodo poskrbele za naše interese. »Samozavestno se moramo lotiti dela, boječe povpraševanje po populistih nas ne bi smelo malodušno odvrniti od njega.«
