Tiskane izdaje
Ustavni sodniki so zapisali, da je nemška država dolžna spoštovati ustavo ne le doma, ampak tudi v tujini. K temu spada tudi zaščita posameznikov pred posegi države v telekomunikacijsko zasebnost. To ne pomeni, da bodo imeli nemški obveščevalci po novem zvezane roke, bodo pa morali zagotoviti proporcionalnost prisluškovanja, država bo morala vzpostaviti tudi neodvisen nadzorni organ, ki bo bedel nad zakonitostjo prisluškovanja. Za popravke kontroverznega zakona, ki ga je nemški parlament sprejel leta 2016, veljati pa je začel leto pozneje, imajo poslanci čas do konca leta 2021. Do takrat bodo sporni členi zakona, ki dovoljuje množično prisluškovanje, veljali. Sodišče tako neustavne prakse ni takoj prepovedalo. Zapisalo je, da so to vendarle pomembne naloge za zagotavljanje varnosti države.
Pritožba medijskih organizacij
Pritožbo je vložila na ustavno sodišče skupina medijskih organizacij, tudi Novinarji brez meja in Združenje za civilne svoboščine. Zapisali so, da zakon o nemški obveščevalni službi omogoča množično prisluškovanje komunikaciji novinarjem in deljenje tako pridobljenih informacij z drugimi obveščevalnimi službami. Primer je končal na sodišču kot posledica svetovne prisluškovalne afere, ki jo je razkril Edward Snowden. Ko je preiskava pokazala, da je BND sodelovala pri ameriškem množičnem prisluškovanju po svetu, je nemška politika spremenila zakon o BND. A namesto da bi omejila množično prisluškovanje, ga je uzakonila brez omejitev.
Ustavno sodišče je v sodbi zapisalo, da je množično prisluškovanje, ki poteka avtomatizirano, prestopilo mejo dopustnega. Dotaknilo se je tudi vprašanja, kako obširno je lahko prisluškovanje v tujini. Če obveščevalci zbirajo podatke za informiranje berlinske politike pri sprejemanju odločitev, lahko obveščevalci gredo dlje, kot če je namen prisluškovanja zgolj odkrivanje nevarnosti. Cilje prisluškovanja bo BND po novem morala dobro utemeljiti.
