Nemški strah pred islamskimi skrajneži

Berlin – Nekaterim ni dovolj, da je konec tedna v sudanski prestolnici gorelo nemško veleposlaništvo. Skrajno desna skupina »Za Nemčijo« hoče zdaj v Berlinu predvajati sporni ameriški film Nedolžnost muslimanov, ki je povod za nasilne protiameriške in protizahodne demonstracije v številnih islamskih državah.

Vodstvo gibanja z daljšim imenom »Državljansko gibanje za Nemčijo« na svoji spletni strani zatrjuje, da odločitev za predvajanje filma, ki žali preroka Mohameda, ne pomeni, da se popolnoma poistovetijo z vsebino filma. Nasilne demonstracije v Egiptu in Libiji, med katerimi je izgubil življenje tudi ameriški veleposlanik v Libiji, pa so nemške skrajne desničarje še bolj prepričale, da islam ni združljiv s temeljnimi demokratičnimi vrednotami Nemčije in Evrope. »V Državljanskem gibanju za Nemčijo si pogumne ženske in moški prizadevajo za ohranitev krščanskega Zahoda,« pišejo na spletni strani in navajajo domnevne besede kölnškega nadškofa, da islam pridiga o strpnosti le tam, kjer je v manjšini.

Opozicijski zeleni in socialdemokrati nasprotujejo prepovedi predvajanja. »Po tem, kar sem sam videl, je film bedarija brez okusa, a tudi brez kaznivih vsebin,« je časopisu Taz povedal zeleni politik Volker Beck. Del krščanskodemokratsko-liberalne vlade pa se očitno boji maščevanja nasilnih islamistov, če bi v nemški prestolnici res predvajali sporni film. Notranji minister Hans-Peter Friedrich to možnost odločno zavrača in svari pred tem, da bi se pustili provocirati. Nemške oblasti so že prepovedale prihod ameriškega pastorja Terryja Jonesa, ki je spomladi javno zažigal islamsko sveto knjigo, v Nemčijo pa so ga povabili prav skrajni desničarji iz gibanja Za Nemčijo.

Proti predvajanju filma je tudi zunanji minister Guido Westerwelle, čeprav prihaja iz liberalne stranke, ki se sicer zavzema za svobodo izražanja. Tudi pravosodna ministrica Sabine Leutheusser-Schnarrenberger iz iste stranke verjame, da k miru in svobodi spada tudi odločna akcija večine proti provokatorjem, nekateri člani nemške vlade pa v filmu vidijo tudi žalitev veroizpovedi, kar je po 166. kazenskega zakonika kaznivo. Tudi predsednik nemškega sindikata policistov Rainer Wendt opozarja, da bi bilo lahko predvajanje filma zelo nevarno, saj je v državi veliko »napadalnih islamistov«, a sam ne verjame, da je mogoče predvajanje filma preprečiti.

Nemška vlada je živčna tudi zato, ker je vsaj v Sudanu v gonji proti Nemčiji sodelovalo tudi tamkajšnje zunanje ministrstvo. V Kartumu so tako pred petkovimi nemiri tudi uradni viri spominjali, da je kanclerka Angela Merkel odlikovala danskega karikaturista Kurta Westergaarda, ki je s svojimi karikaturami preroka Mohameda že leta 2006 močno razburil številne muslimane. V Sudanu še obtožujejo, da so nemške oblasti dopustile prikazovanje karikatur na demonstracijah organizacije Za NRW, ki omenjeno skrajno desno gibanje predstavlja v Severnem Porenju - Vestfaliji.

Mnoge v Nemčiji skrbi, ker med njimi živijo številni salafisti, nekateri pripravljeni tudi na nasilje. Maja je državo razburjal videoposnetek islamskih skrajnežev, ki so klicali k uboju skrajno desnih aktivistov pa tudi novinarjev tednika Der Spiegel. Enega od njih so poleti prijeli v Sloveniji, potem ko se je skupaj s svojo življenjsko sopotnico in trimesečnim dojenčkom skrival v gozdovih avstrijske Koroške in pred policijo pobegnil čez mejo. Sin nemško-ameriške krščanske misijonarske družine, ki se je spreobrnil v islam, se je, kot so poročali nemški mediji, enkrat že zatekel v slovenske gozdove, decembra 2010 so ga slovenske oblasti prvič poslale nazaj v Nemčijo. Tam so ga z obtožbo novačenja za tujo vojsko postavili pred sodišče, sodnik pa ga je, prepričan, da trpi za psihozo, izpustil na prostost.