Neodvisnost Kosova prispeva k stabilnosti regije

Priština - Kosovski premier, predsednik Demokratske stranke Kosova in nekdanji politični voditelj Osvobodilne vojske Kosova (OVK) Hashim Thaqi je študiral filozofijo in zgodovino na univerzi v Prištini. Leta 1993 se je odselil v Švico, kjer se je pridružil albanski politični emigraciji. Leta 1997 je bil v odsotnosti na okrožnem sodišču v Prištini, kjer je bila večina sodnikov srbske narodnosti in zvestih Slobodanu Miloševiću, obsojen na deset let zapora zaradi kaznivega dejanja terorizma. Thaqi se je skrival v gozdovih okoli Drenice. Leta 1999 je postal politični voditelj OVK, kot vodja albanske pogajalske skupine s Kosova pa je sodeloval na pogajanjih v Rambouiletu. V tem obdobju je veljal za zaupanje vrednega zaveznika ameriške in britanske politike na Balkanu.

Predsednik kosovske vlade je imel ključno vlogo tudi pri razglasitvi neodvisnosti in pripravi Deklaracije o neodvisnosti Kosova. S Hashimom Thaqijem, ki je na slovesni seji kosovske skupščine poudaril, da je 17. februar rojstni dan vseh državljanov Kosova, ker se je na ta dan rodila država, ki je bila njihov stoletni cilj, smo v pogovoru za Delo dan po tem, ko so ugasnili ognjemeti, poskušali ugotoviti, kakšna prihodnost čaka najmlajšo evropsko državo.

Kosovo je praznovalo prvi rojstni dan, še vedno pa ni članica nobene mednarodne organizacije. Za nadaljnji razvoj države bi bilo pomembno zlasti članstvo v mednarodnih finančnih organizacijah.

Kosovo je priznalo 54 držav in na to smo zelo ponosni. Gre za močno podporo, ki bo pomembna za prihodnost Kosova. Priznanje mu bo v prihodnosti omogočilo vključitev v Nato, Združene narode in Evropsko unijo. Kosovo bo del mednarodnega trga in bančnega sistema.

Predsednik Fatmir Sejdiu je poudaril, da je Kosovo suverena država, toda suverenost je omejena, ker država ni ozemeljsko celovita, ampak kar petino ozemlja nadzira Srbija. Na njem ni svobode gibanje. Kakšno rešitev vidite?

Ozemeljska celovitost Kosova je priznana, sprejeta in nedotakljiva. Žal v Srbiji delujeta dve nasprotujoči si politični struji, prva je proevropsko usmerjena, njen cilj je vstop v Evropsko unijo in sodelovanje z Natom, druga pa izvaja neevropsko politiko in ohranja tipično miselnost iz časov Miloševićeve vladavine. Srbske težnje na Kosovu se lahko obrnejo proti Srbiji in se ji vrnejo kakor bumerang. Srbija bi morala priznati Kosovo kot neodvisno državo, ne pa da vztraja, da je Kosovo del Srbije.

Zagotovili ste, da problemov na severu Kosova ne boste reševali nasilno. Kakšen bo vaš naslednji korak?

Kosovo si želi miru, stabilnosti in varnosti. Zato problemov ne namerava reševati z uporabo sile, temveč jih bo reševalo skupaj z mednarodnim civilnim uradom. Na celotnem ozemlju Kosova je potrebna večja aktivnost. Zakoni morajo veljati tudi tam, kjer je v večini srbsko prebivalstvo, v celoti pa je treba spoštovati tudi načrt Marttija Ahtisaarija, ki velja tako za lokalno administracijo kot za vse Srbe na Kosovu.

O odnosih med Prištino in Beogradom ste izrekli vrsto različnih izjav, v zadnjem času pa dopuščate možnost dialoga. Zakaj Priština zavrača pogovore z Beogradom?

Čeprav je Kosovo razglasilo neodvisnost že 17. februarja lani, ga Beograd še vedno ne priznava kot demokratično državo. Srbijo sem odkrito pozval, naj prizna neodvisnost Kosova, ker to ni pomembno le za srbsko etnično skupnost na Kosovu, temveč za stabilnost celotne regije. Ni druge izbire, kakor da se pogovarjamo kot dva samostojna naroda. Vzpostaviti je treba normalne diplomatske odnose, to pa ni mogoče, dokler se uradni Beograd ne bo odrekel Miloševićevi politiki in prepoznal novo kosovsko realnost.

Zavrnili ste tudi poziv Unmika, da bi z Beogradom začeli urejati vprašanja, kakršno je varstvo kulturne dediščine ...

Cenim delo, ki so ga v devetih letih opravili Združeni narodi na Kosovu, vendar resolucija varnostnega sveta ZN št. 1244 ne upošteva, da je realnost drugačna. Kosovo je država s sodobno ustavno ureditvijo.

Prisegate na načrt Marttija Ahtisaarija, ki med drugim določa, da morajo ostati zunanje meje nespremenjene. Kaj to pomeni za albanski narod?

Kosovo je demokratična država in multietnična skupnost, kar pa ni le njegova posebnost. Regija se spreminja na bolje. Kosovo je postalo država Kosovcev, Albancev in drugih narodnih skupnosti, v Makedoniji so Albanci vključeni v državne institucije, v Albaniji pa imajo lastno državo. Regija se demokratizira. Nobene potrebe ni za spremembo zunanjih meja Kosova, ki so odprte in bodo postajale vse manj pomembne. Ljudje se že zdaj prosto gibljejo, to pa bo še veliko lažje, ko bodo postale države v soseščini članice Evropske unije.

So potemtakem sanje o Veliki Albaniji mrtve?

Nismo v položaju, da bi lahko spreminjali meje in da bi se lahko kamor koli širili. Gre za neutemeljene obtožbe, ki jih širi Beograd, čeprav takšnih zamisli ni zaslediti ne v Skopju, ne v Prištini in ne v Ulcinju ali Tirani.

Kako naj se vzpostavi vladavina prava, če se ne ve, katero pravo uradno velja?

Kosovo ima ustavo, ki je njegov najvišji pravni akt in ne more biti predmet razprave. Zakone uveljavljamo v partnerstvu z mednarodnim civilnim uradom, ki ga vodi Pieter Feith.

Kako komentirate očitke, da je kosovska vlada preveč kooperativna z mednarodno skupnostjo, tako da o večini ključnih zadev ne odloča samostojno?

Kosovo je neodvisno tako kakor vse druge države v regiji, kljub mednarodni civilni in vojaški navzočnosti na njegovem ozemlju. Evropska navzočnost v mednarodnih misijah, ki morajo biti aktivne, podpira Kosovo na njegovi poti v Evropsko unijo. Kritike so predvsem lokalnega pomena.

Izjavili ste, da ste veseli vrnitve Ramusha Haradinaja iz Haaga. Zdaj zahteva predčasne volitve. Ali sodelujete z njim?

Sodelujem z vsemi političnimi voditelji na Kosovu, vključno s prvaki opozicije. Naša vlada je zelo stabilna in spoštuje demokratična pravila.

Svet za varnost Republike Kosovo, ki ste ga ustanovili pred kratkim, je sestavljen enonacionalno in ne odraža večetnične strukture države ...

Kljub temu na Kosovu delujemo večetnično, spoštujemo manjšine in njihove pravice, delovanja srbske narodne skupnosti ne prepovedujemo, Srbi in pripadniki drugih manjšin, ki so zapustili Kosovo, pa so dobrodošli in jih pozivamo, naj se vrnejo na svoje domove. Kosovo je demokratična država vseh njenih državljanov, posebno pozornost pa namenja manjšinskim skupnostim.

Ali Kosovo potrebuje lastno vojsko?

Kosovo je neodvisna država z vsemi pripadajočimi atributi. Sprejelo je ustavo, državne simbole, zastavo in himno. Atribut vsake demokratične države so med drugim oborožene sile, in te potrebuje tudi Kosovo. Kot sestavni del Nata bi predvsem sodelovale pri skrbi za globalno varnost.

Kako se boste spopadli z veliko brezposelnostjo in šibkim gospodarstvom. Ali računate predvsem na tujo pomoč?

V prvem letu samostojnosti smo dosegli šestodstotno gospodarsko rast, z letošnjim proračunom pa smo si zastavili 15-odstotno rast. Zagotovili smo tisoče novih delovnih mest in povečali možnosti za izobraževanje. Med pomembnejše naložbe, ki jih bomo izpeljali tudi s pomočjo privatizacije in koncesij, sodijo investicije v energetsko preskrbo, distribucijo energije, posodobitev letališča in gradnja hidroelektrarne z zmogljivostjo 3000 megavatov pri Prizrenu. Letos bomo začeli tudi posodabljati prometno infrastrukturo. Smo del sveta in ni izključeno, da bo globalna finančna kriza negativno vplivala na cilje, ki smo si jih zastavili. Kljub temu sem optimist in verjamem, da bomo večino ciljev dosegli.

Slovenska podjetja že zdaj veliko vlagajo na Kosovu. Je v interesu države, da bi bilo vlaganj še več, in kaj ponujate investitorjem?

Kosovo podpira tuje naložbe in je odprto tako za slovenske kakor tudi za vse druge investitorje. Pri pridobivanju tujih investitorjev smo uspešni, njihove naložbe pa so na Kosovu varne. Zato so tudi uspešne. Slovenija ima izkušnje, tako da lahko pomaga pri razvoju kosovskega gospodarstva, Kosovo pa je tudi za Slovenijo zagotovo velika priložnost.

Želje za drugi rojstni dan?

Nadaljevati uspešno pot, po kateri smo hodili od rojstva države do prvega rojstnega dne.

Iz sobotnega tiskanega Dela