»Z nelagodjem spremljamo dogajanje v zvezi z dnevom spomina, ki je vsakič znova priložnost za napade na manjšino,« je dejala Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), ene izmed dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji. Danes Italijani praznujejo dan spomina na fojbe in izgon Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije, ki so ga uvedli pred 16 leti.
Po besedah sogovornice se ti dogodki iz leta v leto stopnjujejo. Lani sta govora predsednika evropskega parlamenta Antonia Tajanija in nekdanjega italijanskega ministra za notranje zadeve Mattea Salvinija v Bazovici doživela celo oster odziv slovenskega političnega vrha. »Letos pa imamo namesto enega dneva kar večdnevni sklop prireditev,« je omenila. Opozorila je, da ima v pluralni družbi vsakdo možnost, da pove svoje mnenje – četudi gre za grobo ponarejanje zgodovinskih dejstev –, vendar vzbuja skrb, če pri tem sodelujejo tudi uradne institucije.
»Zelo narobe se nam zdi, da je občina Trst privolila v pokroviteljstvo dveh dogodkov v deželni dvorani: eden govori o 'jugoslovanskem terorizmu', drugi o okoliščinah, ki so privedle do tega, da smo si sami zažgali Narodni dom, kar je popolni nesmisel in zavajanje,« je poudarila. Prepričana je, da bo nekoč vzpostavljen dialog, a trenutno, kot kaže, čas za to še ni zrel.
»Vsaka zgodovina se piše po svoje. To, da so bili storjeni zločini, je treba priznati. A tudi marsikateri Slovenec je v tistih fojbah in dogodkov ni mogoče obravnavati zunaj konteksta!« je poudaril Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO). Najbolj nesprejemljivo pa se mu zdi, da je na ta račun mogoče dobiti politične točke. »Ne glede na to, menim, da mora biti naša energija usmerjena naprej, in sicer na 13. julij, ko bomo ob 100. obletnici požiga dobili Narodni dom spet nazaj,« je povedal. Zavzel se je tudi zato, da mladina ohrani zavest, da so se v preteklosti dogajale grozote – od fašizma in nacizma do komunizma – ki se ne smejo več ponoviti.
Da ob italijanskem prazniku zgodovinska stroka stopi v ozadje, oder pa nasilno prevzamejo politični veljaki, je menil tudi Igor Gabrovec, deželni poslanec in politični tajnik Slovenske skupnosti. »Ponovljam poziv, ki je že brezupen: pustimo da zgodovino razlagajo zgodovinarji na osnovi dokazov in dejstev, politika pa naj se raje ukvarja s problemi današnjega in seboj negotovega jutrišnjega časa. Teh je kar dovolj, da nam res ni treba trosit živce s krivicami in materami dveh generacij za nami,« je pribil.