Nesreča lahko spodbudi 
nove tehnične rešitve

Jedrska nesreča na Japonskem je obudila vprašanje varnosti reaktorjev v Evropi. Najglasneje ga je postavil avstrijski minister za okolje Nikolaus Berlakovich, ki je ob prihodu v Bruselj napovedal, da bo zahteval preizkuse odpornosti evropskih jedrskih elektrarn na potresne sunke ter testiranje sistemov hlajenja reaktorjev.

Objavljeno
14. marec 2011 21.02
Božo Mašanović, Bruselj
Božo Mašanović, Bruselj
Bruselj – »Vsi naši sosedje stavijo na jedrsko energijo, zato zahtevamo najvišjo stopnjo jedrske varnosti,« je dejal Berlakovich, predvsem pa je »treba ukrepati hitro, da bi pomirili ljudi«.

Še bolj kot Avstrija je z nuklearkami obkrožena Belgija, kajti na ozemlju kraljevine deluje sedem reaktorjev v dveh elektrarnah (Huy in Tihange), v 250-kilometrskem pasu okoli Bruslja pa jih je kar 35. V zvezni agenciji za jedrski nadzor zagotavljajo, da so belgijske nuklearke grajene tako, da so varne pred poplavami, padci letal in tektonskimi premiki. Kljub temu je ministrica za notranje zadeve Annemie Turtelboom napovedala, da bo nesreča na Japonskem vplivala na razmišljanje o življenjski dobi belgijskih jedrskih elektrarn. Pred dvema letoma so v kraljevini za deset let podaljšali obratovanje treh najstarejših reaktorjev, ki bi sicer morali nehati delovati leta 2015. V Belgiji so že pred časom predvideli novo kampanjo za zaščito ljudi, med katero bodo prebivalcem 214 občin, ki so manj kot 20 km oddaljene od nukleark, razdelili štiri milijone jodovih tablet.

Nesreča na Japonskem se je zgodila v izjemnih okoliščinah, je poudarila francoska ministrica Nathalie Kosciusko-Morizet, zato bo na vprašanja mogoče odgovoriti šele, ko bo krize konec in bodo na voljo vse informacije. In vendar razsežnosti nesreče ni mogoče podcenjevati, kajti po oceni francoske agencije za jedrsko varnost bi jo lahko uvrstili na peto ali celo šest stopnjo mednarodne lestvice, ki jih ima sedem, že četrta pa pomeni »resno raven«, je dejal predsednik André-Claude Lacoste. V Franciji deluje kar 19 jedrskih elektrarn z 58 reaktorji od skupno 143, kolikor jih premorejo vse članice Unije. Prav zaradi tolikšne odvisnosti od te energije »lahko obračamo stvari, kolikor želimo«, je pragmatično dejala komisarka za podnebne akcije Connie Hedegaard, »toda jedrska energija bo navzoča še nekaj časa, zato se je najpomembneje posvetiti vprašanju jedrske varnosti«.

Medtem je že ukrepal komisar za energijo Günther Oettinger, ki je v Bruselj najprej sklical izvedence za jedrsko energijo iz vseh 27 članic skupnosti, po najnovejših informacijah pa se bodo posveta, na katerem nameravajo izmenjati informacije o varnostnih standardih v evropskih elektrarnah, udeležili še pristojni ministri, povabljeni pa so tudi operaterji jedrskih elektrarn in prodajalci opreme. »Ne mislim, da taka nesreča lahko zavre razvoj, temveč ga kvečjemu pospeši, privede do novih tehničnih rešitev, vse pa načeloma pripomorejo k varnosti,« je ob robu zasedanja sveta za okolje v Bruslju dejal slovenski minister Roko Žarnić. Ob dilemah, ali graditi drugi blok nuklearke v Krškem ali šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, je minister dejal, da energijo potrebujemo, porabimo je čedalje več, toda noben način pridobivanja nam iz enega ali drugega razloga ni všeč, vendar bo to kvadraturo kroga treba nekako rešiti in prevzeti tudi določeno tveganje.