Nesvoboda medijev na Madžarskem skrbi EU

Dunaj – Madžarski televizijski voditelj Attila Mong je v torek med jutranjim programom madžarske televizije v protest proti novemu restriktivnemu zakonu o medijih minuto molčal pred kamerami, nekateri časopisi so že decembra izšli s prazno prvo stranjo. Evropska unija je zdaj pred hudo dilemo: država, ki ji bo predsedovala v prvi polovici prihodnjega leta, je obtožena hudih kršenj medijske svobode.

V medijski zakon nismo zapisali nič takšnega, kar ne bi bilo tudi v drugih državah EU, meni madžarski premier Viktor Orban in zavrača kakršne koli spremembe. A če se v drugih državah, na primer v Avstriji, javne televizije na sodiščih uspešno bojujejo za ohranitev redakcijske skrivnosti tudi v spornih primerih, na Madžarskem po prvem januarju ne bo več – redakcij. Vsaj ne v javnih medijih, ki jih bodo s poročili in komentarji oskrbovali iz skupnega novinarskega središča pod ostrim očesom vladajoče stranke Fidesz, vsem drugim pa bo lahko nova državna medijska agencija, prav tako pod Fideszovim nadzorom, nabila visoke kazni za kršitev nejasnih določil, neuravnoteženo poročanje, kršenje človekovega dostojanstva, prekrške proti javni morali in celo pomanjkljivo pokrivanje dogodkov v javnem interesu.

Kako bo na takšen izziv odgovorila EU? Za luksemburškega zunanjega ministra je bil deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider, zaradi katerega so Avstrijo leta 2000 bojkotirali, pravi ministrant v primerjavi z današnjo madžarsko vladajočo elito, protestiral je tudi tiskovni predstavnik nemške kanclerke. V Budimpešti pa upajo, da bo prvi vihar kmalu pozabljen. Nemčije zagotovo ne bodo pozabili opomniti na svoje zasluge pri njenem združevanju, saj so prav Madžari odprli svoje zahodne meje prebežnikom iz Vzhodne Nemčije, Bruselj pa bodo opozarjali, da EU po Belgiji končno za predsedujočo dobiva državo s stabilno vlado. A v tem je tudi velika težava, s svojo dvetretjinsko večino v parlamentu lahko Fidesz sprejema kakršnekoli zakone. Restriktivna medijska zakonodaja je samo ena od njih.

Nedavno so omejili tudi finančne pristojnosti ustavnega sodišča – in takoj nato zasebno pokojninsko zavarovanje združili z državnim ter tako prikazali manjši primanjkljaj. Mednarodne ocenjevalne agencije so državi zaradi takšnih kozmetičnih ukrepov takoj znižale boniteto, ki je zdaj pri vseh le malo nad junkom, madžarska vlada pa še vedno zagotavlja, da se bo gore svojih dolgov in drugih težav lotila po svoje, z nižanjem davkov in višjo gospodarsko rastjo.

Nobenega dvoma ni, da bi bili v Bruslju veseli, če bi Madžarska svoje velike gospodarske težave rešila sama. Navsezadnje so morali državo skupaj z IMF med zadnjo svetovno finančno krizo že reševati z milijardami evrov. Vseeno pa bi morali dobro premisliti, kaj dovolijo vladi, ki je v sporu s sosedami zaradi madžarske manjšine že pokazala tudi nacionalistične tendence. »Lahko se pojavijo številna presenečenja, a eno je jasno – v prihodnjih treh letih in pol se na Madžarskem ne bo več volilo, to pa pomeni, da se bomo lahko osredotočili na pomembno delo,« je nedavno povedal 47-letni premier Orban. To je mnogim zvenelo kot grožnja.

Najnovejše raziskave javnega mnenja sicer kažejo, da priljubljenost Fidesza upada. Po anketi agencije Median zdaj že 48 odstotkov Madžarov meni, da zadeve ne tečejo v pravo smer, samo še 45 odstotkov vprašanih je zadovoljnih z delom vlade, še novembra pa je bilo takšnih več kot polovica. Ker pa se nezadovoljni praktično nimajo kam obrniti, saj so socialisti popolnoma osramočeni, mnogi na Madžarskem pričakujejo, da bo vladi lekcijo iz lepega evropskega obnašanja odčitala EU.