Netanjahujeva stranka Likud je na parlamentarnih volitvah 9. aprila osvojila 35 sedežev v knesetu. Večina vodij strank, ki so se uvrstile v 120-članski parlament, je po posvetovanjih pri predsedniku predlagala, da novo vlado znova sestavi Netanjahu.
Rivlin je 17. aprila Netanjahuju uradno podelil mandat za sestavo vlado, za kar je imel na voljo 28 dni časa. Možno je 14-dnevno podaljšanje, ki ga predsednik na prošnjo samodejno odobri.
»Tako kot v preteklih primerih oblikovanja vlade nameravam predsednika prositi za podaljšanje,« je dejal Netanjahu ob začetku seje vlade.
»Takšno podaljšanje ni samo sprejemljivo, temveč tudi potrebno zaradi težav z urnikom,« je dodal, pri čemer je omenil nedavne praznike, pasho in dan neodvisnosti, ter spopade s Palestinci iz Gaze.
4. maja so pripadniki palestinskih gibanj Hamas in Islamski džihad na izraelsko ozemlje izstrelili več sto raket. Izraelska vojska je odgovorila z letalskimi napadi na več deset tarč v Gazi.
V dveh dneh obstreljevanja so bili na izraelski strani ubiti štirje ljudje, na palestinski pa 25, med njimi tudi devet pripadnikov omenjenih gibanj. Spopadi so se končali v ponedeljek s prekinitvijo ognja.
Odkar je Netanjahu dobil mandat za sestavo vlade, se sestaja z vodji strank, ki naj bi vstopile v njegovo koalicijo. Po pričakovanjih bodo to ultraortodoksne judovske stranke, zavezništvo Združena desnica, desničarska sekularna stranka Izrael Bejtenu in desnosredinska stranka Kulanu.