Neurja po Evropi zahtevala že 18 življenj

Hud vihar, imenovan Kyrill, ki ga spremljajo vetrovi z močjo hurikana, je danes po Evropi zahteval že 16 človeških življenj ter povzročil pravi kaos v prometu.

Objavljeno
18. januar 2007 22.55
Močni nevihtni oblaki orkana Kyrill se približujejo nemški obali
Hud vihar, imenovan Kyrill, ki ga spremljajo vetrovi z močjo hurikana, je danes po Evropi zahteval že 18 človeških življenj ter povzročil pravi kaos v prometu. Nevihtno deževje ter vetrovi, ki pihajo s hitrostjo do 170 kilometrov na uro, pustošijo po jugu Velike Britanije, severni Franciji, Nizozemski in Nemčiji, vihar, ki potuje proti vzhodu, pa pričakujejo tudi v drugih državah.

Padajoča drevesa in stebri so pod seboj pokopali deset voznikov motornih vozil: pet Veliki Britaniji, tri na Nizozemskem, enega v Franciji in enega v Nemčiji. Na severozahodu Anglije se je na neko starko podrl zid, v Manchestru pa je veter v kovinsko konstrukcijo butnil moškega, ki je pri tem umrl. V severnem delu Londona je umrl dveletni deček, ko se je nanj podrl zid. Vrata, ki jih je veter snel s tečajev, so v Muenchnu pod seboj pokopala 18-mesečnega otroka, podrta vrata pa so zahtevala tudi življenje 73-letnega moškega z Bavarske.

Po zahodnih in osrednjih regijah Nemčije pihajo vetrovi s hitrostjo 120 kilometrov na uro, medtem pa je reševalcem iz morja ob obali Cornwalla uspelo rešiti vseh 26 brodolomcev tovorne ladje, ki so jo morali zaradi poškodb trupa v neurju zapustiti. V Amsterdamu so zaprli osrednjo železniško postajo, ustavili pa so se tudi vlaki Eurostara, ki povezujejo Pariz, Bruselj in London. Na londonskem letališču Heathrow so danes odpovedali več kot 100 domačih in mednarodnih letov, prizemljena pa so tudi letala na britanskem letališču Cardiff.

Neurje se medtem pomika proti vzhodu, kjer je na Poljskem veter prelomil 25-metrski žerjav ter zahteval življenje njegovega upravljalca, v nesreči pa je bil ranjen še en moški. Na prihod Kyrilla se pripravljajo tudi na Madžarskem in v Avstriji.

Nizozemska takšne nevihte ni videla vse od oktobra 2002, saj vetrovi že zdaj dosegajo hitrost 130 kilometrov na uro, najhujši veter pa pričakujejo pozno popoldne. Že sedaj pa veter povzroča hude zamude na letališču Shiphol, ustavljen je tovorni železniški pomet, odsek avtoceste v bližini Utrechta pa je poplavljen.

Zaradi najhujšega viharja v Nemčiji v zadnjih štirih letih, so na letališču v Frankfurtu odpovedali vsaj 17 letov. Letališče v Frankfurtu je tretje največje v Evropi osrednje vozlišče v letalskem prometu. Tudi nemški letalski prevoznik Lufthansa zaradi slabega vremena danes pričakuje številne odpovedi letov.

Vreme nagaja tudi v Italiji, kjer so morali na glavnem rimskem letališču Fiumicino zaradi megle odpovedati okoli 80 letov.

Orkan Kyrill že dosegel nemško obalo

V Nemčiji je orkan Kyrill s hitrostjo do 120 kilometrov na uro davi dosegel deželo Spodnja Saška, okoli 16.00 ure pa bo predvidoma divjal po zahodni obali dežele Schleswig-Holstein, kjer je v pripravljenosti je več deset tisoč reševalcev. Orkan se bo kasneje pomaknil proti jugu, zvečer pa naj bi s hitrostjo do 140 kilometrov na uro dosegel sever in zahod Avstrije. Močne sunke vetra s hitrostjo do 140 kilometrov na uro pričakujejo tudi na severu Francije.

Orkan bo danes dosegel večino nemških dežel in se s severozahoda pomikal proti jugu države. Iz dežel Spodnja Saška in Severno Porenje - Vestfalija že poročajo o gmotni škodi, podrtih drevesih, poplavljenih cestah in kleteh, na zahodni obali Severnega Porenja - Vestfalije pa pričakujejo tudi narasle vode. Vremenoslovci medtem prebivalstvo in varnostne sile opozarjajo, naj bodo še naprej v pripravljenosti.

Orkan bo kasneje dosegel Avstrijo, kjer so varnostne sile medtem že v pripravljenosti. Največ škode pričakujejo na Tirolskem, v Salzburgu ter Zgornji in Spodnji Avstriji, pristojne oblasti pa so prebivalstvo že pozvale, naj se ne zadržujejo na prostem pod drevesi ali električnimi drogi.

Nevihtam bo sledil padec temperature

Močne sunke vetra s hitrostjo do 140 kilometrov na uro pričakujejo tudi na severu Francije, v stanju pripravljenosti pa so tudi v Parizu. Iz Anglije in Irske so sicer že v sredo napovedovali, da bo nevihtam sledil padec temperature, ki bi lahko v prihodnjem tednu temu delu Evrope prinesel sneg. Nevihte pričakujejo tudi na Nizozemskem, v petek pa bo na severozahodu Rusije zapihal veter s hitrostjo nad 100 kilometrov na uro, še opozarjajo meteorologi.

V ZDA zaradi slabega vremena umrlo najmanj 65 ljudi

V devetih ameriških zveznih državah od Teksasa do mehiške meje je medtem zaradi nizkih temperatur in pustošenja viharja, ki je s sabo nosil led in sneg, v zadnjih petih dneh umrlo najmanj 65 ljudi. Zaradi neugodnih vremenskih razmer so odpovedali okoli 350 poletov, več deset tisoč gospodinjstev pa je še vedno brez elektrike.

V Sloveniji lahko pričakujemo zelo vetrovno noč

Danes ponoči lahko pri nas pričakujemo močnejši jugozahodni veter. Tanja Cegnar iz Agencije za okolje je dejala, da bosta vetru izpostavljena predvsem Štajerska in Prekmurje. Še močnejši kot po nižinah pa bo veter v hribih. Veter se bo pri nas pojavil kot posledica vremenskih razmer v srednji Evropi, kjer po nekaterih evropskih državah danes pričakujejo močan veter in celo pustošenje viharjev.

Nadpovprečno visoke temperature

Izrazito nadpovprečne visoke temperature s sušo so že od lanskega septembra, nenavadno pa je, da to obdobje traja že več kot štiri mesece, je dejala Cegnarjeva. Glede na podatke Agencije za okolje so v Ljubljani v letošnjem januarju izmerili najvišjo temperaturo doslej, in sicer slabih 16 stopinj Celzija, med najtoplejše pa je sodilo tudi celotno lansko jesensko obdobje. Podobno toplo vreme so zabeležili le leta 2000 na Obali, tako da tako dolgega toplega obdobja od septembra do januarja v Sloveniji še nismo imeli, je pojasnila Cegnarjeva. V Ljubljani je bil december od povprečja toplejši kar za dobre 4,5 stopinje Celzija.