Italija na kolenih, število smrtnih žrtev raste

Neurje z izjemno močnim vetrom je zajelo vso regijo. Poročali smo o težavah, ki jih vreme povzroča na Hrvaškem, še huje je v Italiji, kjer so mediji že včeraj poročali o večih smrtnih žrtvah. Štiri osebe so umrle pod zemeljskim plazom, ki jih je zasul blizu mesta Crotone v pokrajini Kalabrija na jugu italijanskega škornja. Četverica se je na teren odpravila, da bi popravila počeno cev. Peto smrtno žrtev so našli na jadrnici, ki jo je odnesel močan tok.

Danes italijanski tisk poroča o novih tragedijah. Italija je zaradi neurja na kolenih, so zapisali v nacionalni tiskovni agenciji Ansa. Neurje in veter, ki je dosegal tudi 180 kilometrov na uro, sejeta strah od severa do juga države. V Neaplju je bilo za enaindvajsetletnika usodno drevo, ki se je zrušilo nanj, nakar je umrl v bolnišnici. O treh mrtvih so poročali iz regije Lazio, tudi zanje so bila usodna drevesa, ki so se nanje zrušila med vožnjo v avtomobilih. Dva sta bila iz bližine Frosinoneja, tretji iz Terracine. Naslednjo smrtno žrtev je neurje povzročilo v kraju Albisola v okolici Savone, nazadnje je tisk poročal še o smrti osebe v kraju Feltre v okolici Belluna v regiji Veneto. Tudi ta je bila žrtev padlega drevesa. Doslej se je število današnjih smrtnih žrtev v Italiji povzpelo na šest. V Kalabriji in na Sardiniji pogrešajo po eno osebo.



V Rimu in tudi ponekod drugod po državi so zaprli šole, škodo v prestolnici povzroča predvsem močan veter. V skoraj vseh četrteh se soočajo s padlimi drevesi ali polomljenim, padlim vejevjem, ki ovira promet. Za krajši čas so prekinili železniško povezavo med Rimom in obalo, zaprli so tudi eno izmed linij podzemne železnice.



Pristojni so tudi drugod po Italiji pozivali prebivalce, naj ostanejo doma. Številne izobraževalne ustanove so ostale zaprte po celotni Furlaniji - Julijski krajini, Liguriji, Lombardiji, Benečiji in Trentinu, je poročal spletni portal Thelocal.it.

V Benetkah se je gladina morja v zelo kratkem času dvignila na 156 centimetrov nad povprečjem. Bali so se, da bo poplava najhujša po tisti iz leta 1979, ko je morje naraslo za 166 centimetrov nad referenčno točko na Punti della Salute, pri čemer so najhujšo doživeli še prej, leta 1966, ko je gladina morja prišla celo do 194 centimetrov. Danes je morje 156 centimetrov doseglo okoli treh popoldne, zatem se je začelo umikati. Ponovno se bo gladina dvignila okoli polnoči, a naj ne bi presegla 140 centimetrov. Poplavljenih je okoli 75 odstotkov historičnega jedra, mestni promet po kanalih z vaporetti se je zaustavil. Tudi v širši regiji Veneto se bojijo prihodnjih ur, ko naj bi padlo celo do 400 milimetrov dežja na kvadratni meter.



»Gladina najdaljše italijanske reke Pad je zaradi močnih padavin v 24 urah porasla za poldrugi meter. V dolomitski Cortini pa je moralo zaradi poplavljanja reke Bigontina domove zapustiti 40 ljudi. O poplavah poročajo tudi iz mesta Vicenza. Reke so prav tako prestopile bregove v toskanski pokrajini Grosseto. Močan veter je medtem povzročal težave v prometu med Neapljem in otokoma Capri in Ischia,« je poročala STA.



O močnih nalivih poročajo tudi na avstrijskem Koroškem – te padavine bodo ključno vplivale na pretok reke Drave pri nas. Dež ne bo ponehal do torka zvečer, najhjše poplave pričakujejo danes ponoči. Vremenoslovci svarijo, da rdeče opozorilo ni pretirano. Včeraj je divjal orkanski veter, zdaj znova močno dežuje. Ponekod je danes padlo kar 26 litrov dežja na kvadratni meter, kar sicer ustreza celomesečni količini padavin. Zaprli so cesto skozi dravsko dolino in ustavili železniški promet.

Stoletno vodo pričakujejo predvsem v Möllbrücku, ob sotočju Drave in reke Möll, zelo kritično bi lahko bilo tudi v Lavamündu, piše koroški ORF. Država je za deželi Koroško in Tirolsko zaradi neurja aktivirala 400 vojakov, ki bodo pomagali gasilcem. Teh se je angažiralo kar okoli 1000, z vrečami in drugimi sredstvi so urejali zaščito ob Dravi in nekaterih drugih rekah.