Neuspeh ekvadorskih zagovornikov pravice do izbire

Ženskam, ki načrtno splavijo, oziroma osebam, ki splav omogočijo, grozi zaporna kazen od šestih mesecev do dveh let.

Objavljeno
20. september 2019 14.09
Posodobljeno
20. september 2019 16.49
Ekvadorski podporniki pravice do izbire so se, enako kot njihovi argentinski kolegi, odeli v zelene rutice. FOTO: Rodrigo Buendia/AFP
Urugvaj je edina južnoameriška država, ki ne omejuje pravice do splava v primeru neželene nosečnosti.

Poudarek ni aktualen le zato, ker je pravica do prostovoljne prekinitve nosečnosti ključna človekova pravica za zagotavljanje enakosti v družbi, temveč tudi, ker je zagovornikom enakosti spolov ta teden spodletelo tudi v Ekvadorju. Spodnji dom ekvadorskega parlamenta je namreč v torek zavrnil legalizacijo pravice do splava v primerih posilstva in anomalij ploda. Ženskam, ki načrtno splavijo, oziroma osebam, ki splav omogočijo, bo še naprej grozila zaporna kazen od šestih mesecev do dveh let.

image
Po tem, ko spodnji dom ekvadorskega parlamenta ni podprl pravice do izbire. FOTO: Daniel Tapia/Reuters


Podobno kot v marsikateri drugi latinskoameriški državi je prekinitev nosečnosti v Ekvadorju dovoljena zgolj v primeru, ko je ogroženo življenje nosečnice, in v primeru nosečnosti, ki je posledica posilstva duševne bolnice. Ker se zaradi kriminalizacije splava število prekinitev nosečnosti ne zmanjšuje, si za njegovo zakonitost prizadevajo progresivnejše struje v različnih državah. Kot često poudarjajo aktivisti, omejevanje pravice do splava ne spodkopava le prizadevanj za dosego enakosti med spoloma, temveč poglablja tudi razredno neenakost – varen splav, čeprav nezakonit, si zmorejo privoščiti samo premožnejše ženske, revnejše pa ob opravljanju abortusa zaradi neustrezne zdravstvene oskrbe nemalokrat umrejo oziroma so primorane roditi. Povsem konkretno, samo v Ekvadorju je vsako leto prisiljenih roditi približno 2500 najstnic, ki so zanosile ob posilstvu, navajajo tuji mediji.
 

Ključna težava je nasilje nad ženskami


Pravica do splava je tesno povezana z nasiljem nad ženskami, kar nenehno opozarjajo, denimo, argentinska feministična gibanja, ki pravico do zakonitega, varnega in brezplačnega splava zahtevajo v sklopu gibanja »Niti ena manj« (Ni una menos). (Spolno) nasilje nad ženskami na celini ostaja pereča težava – po podatkih Observatorija Združenih narodov za enakost spolov v Latinski Ameriki in Karibih je v letu 2018 zaradi svojega spola umrlo več kot dva tisoč žensk. V, denimo, Ekvadorju, ki statistično gledano ne velja za najbolj nevarno latinskoameriško državo, izgubi življenje vsak tretji dan ena ženska, opozarja Latinskoameriško združenje za alternativni razvoj (ALDEA).

image
AFP Deklice, ne matere, je na svoj plakat zapisal eden od udeležencev shoda. FOTO: Rodrigo Buendia/AFP