Nevarni mrtvi tek med Malikijem in Alavijem

Deset dni po parlamentarnih volitvah v Iraku, ko je dosedanji iraški premier in po prvih volilnih izidih domnevni zmagovalec Nuri al Maliki tako rekoč že sestavljal koalicijo, se je po preštetih 79 odstotkih glasov pokazalo, da je šiitskega premiera zdaj očitno začela prehitevati sekularna lista Irakija, ki jo vodi nekdanji premier Ijad Alavi.

Po trditvah predstavnikov Irakije, je namreč volilna komisija, ki izredno počasi prešteva glasove, po včeraj ponoči objavljenem vmesnem poročilu ugotovila, da Alavijeva lista vodi pred vsemi drugimi listami, ki se potegujejo za mesto v iraškem parlamentu. Menda ima približno 9000 glasov naskoka pred listo dosedanjega premiera, kar je za kakršno koli dokončno odločitev seveda odločno premalo, nikakor pa ni premalo za nove ostre politične obračune in še večjo nestabilnost v že tako povsem destabilizirani državi.

Alavijevi privrženci, ki so ves čas po volitvah - te so bile 7. marca - glasno opozarjali, da bi bilo nujno analizirati vse nepravilnosti pri delu volilne komisije, so po spoznanju, da bi utegnili biti v prednosti, v hipu utihnili, oglasili pa so se iz tabora Malikijeve liste. Po poročanju agencij je predstavnik liste Faruk Abdulah že napovedal, da bo zahteval preiskavo dela volilne komisije in rezultatov, ki naj bi jih ta objavila.

Za kakršno koli vladanje je tesen naskok s komaj 9000 glasovi, ki da ga ta trenutek ima nekdanji premier, seveda odločno premalo. Tudi sekularni šiit Alavi, ki mu je - sodeč po vmesnih rezultatih in trenutni rahli prednosti - nekaj prepotrebnih sunitskih glasov prinesla predvsem povezava s sunitskim podpredsednikom Tarikom al Hašemijem, v zmedeni državi s tako večino ne bo mogel vladati. Sestavljanje vlade bi bilo - četudi bo trajalo še več tednov, preden bodo dokončni volilni rezultati znani in tudi priznani - tudi zanj neskončno zapleteno opravilo. O tem, v kako globoki krizi tiči zalivska država sedem let po strmoglavljenju Sadama Huseina in takratnem začetku ameriške »demokratizacije«, navsezadnje pričajo hudi bombni napadi, ki jih je ta teden doživel Bagdad. Mnogi mednarodni opazovalci se zato bojijo, da sestavljanje kakršne koli vsaj približno kredibilne in za vse sprejemljive koalicije nikakor ne bo ne lahko ne kratkotrajno, in da se tista prava, notranja iraška vojna med šiiti, suniti in Kurdi zdaj pravzaprav šele zares začenja. V njej pa nobena poražena stran, kot je te dni slikovito dejal eden izmed analitikov, nikoli ne bo pripravljena priznati zmage nobeni zmagoviti strani, pa naj bo to katera koli.

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela