Tiskane izdaje
London − Novo protikrizno strategijo britanske vlade, namenjeno sproščanju kreditnih tokov in znižanju obrestnih mer za britanska gospodinjstva in podjetja, bi lahko banke izkoristile za povečanje dobička in krepitev svoje kapitalske pozicije.
Na obstoj morebitne težave je že prejšnji teden opozorila britanska centralna banka (BOE), ki je z vlado sicer sodelovala pri pripravi temeljnega projekta za oživitev opešanega otoškega gospodarstva. Program »sredstva za posojila« velja za enega od velikih upov vladne koalicije; njegov glavni namen je znižanje obrestnih mer za gospodinjstva in manjša podjetja, ki so zaradi pomanjkanja osnovnega kapitala ostala izključena iz kreditnih tokov. Finančna injekcija, vredna 80 milijard funtov, bo banke spodbudila k nižanju cene posojil in sprostitvi kreditnih pogojev. Vse to bo prispevalo k ponovnemu zagonu gospodarstva, se je glasil načrt, ki ga je guverner BOE Mervyn King predstavil julija letos.
Centralna banka je prejšnjo sredo, teden dni po začetku veljavnosti strategije, vztrajala pri napovedih, da bo ta bankam omogočila dostop do cenejših sredstev in da bo posledično prinesla nižje obrestne mere in večjo dostopnost do posojil za gospodinjstva in podjetja. Pri tem ni hotela izključiti težav, povezanih z uresničevanjem zadanih ciljev, denimo v primerih, ko bi banke državni denar namenile za financiranje lastnih potreb in ne za kreditiranje širšega gospodarstva. Njeni predstavniki so v pred dnevi objavljenem poročilu zapisali: »Povsem možno je, da bi nekatere banke, ki bi se odločile za uporabo [državnih] sredstev, izkoristile priložnost in namesto kreditiranja podjetij povečale svoje dobičke ter okrepile svoj kapitalski položaj.« BOE takšnemu početju po zagotovilih njenega guvernerja nasprotuje, češ da je bistvo osnovnega načrta banke spodbuditi k posojanju. »Če hočejo banke izkusiti največje prednosti programa, bodo morale kreditiranje razširiti na realno gospodarstvo,« je zatrdil King.
Program »sredstva za posojila« temelji na zamenjavi finančnih sredstev, pri čemer si bodo lahko banke izposodile državne vrednostne papirje v zameno za različne vrste obveznic. Za sodelovanje v programu bodo morale državi plačati posebno pristojbino; po pisanju časnika Wall Street Journal se bo njena višina zmanjševala sorazmerno z večanjem števila posojil, ki jih bodo banke odobrile gospodinjstvom in podjetjem, ki ne delujejo znotraj finančnega sektorja.
Prvi rezultati po Kingovih besedah nakazujejo obetaven trend: »Čeprav je celoten učinek programa še nejasen, so zgodnji kazalci pozitivni, nekatere banke pa že znižujejo svoje obresti.«
