Tiskane izdaje
Gruevski je še na prostosti, ker na kazenski senat skopskega okrožnega sodišča prihajajo številne pritožbe na odločitev sodišča, da nekdanjega premiera pošlje za zapahe. Kazenski senat ima čas za odgovor na pritožbe do ponedeljka, makedonski mediji pa ocenjujejo, da je zelo malo možnosti, da bi Gruevskemu preložili služenje zaporne kazni.
Izgon iz države namesto zapora
Ta skuša ostati na prostosti tudi s pritožbo na Vrhovno sodišče Makedonije, od katerega zahteva izredno revizijo razsodbe, ki pa ne zadrži izvršitve sodbe. Po navedbah makedonskih medijev bi se lahko Gruevski izognil zaporu, če bi ga predsednik države Gjorge Ivanov izgnal iz države, kot je zahteval na temeljnem sodišču.
Čeprav je parlamentarni odbor za proceduralna in mandatno-imunitetna vprašanja sklenil, da bo Gruevskemu odvzel poslansko imuniteto, je za to le malo možnosti. Da bi mu jo odvzeli je namreč potrebna dvotretjinska večina v parlamentu, ki je vladajoča koalicija nima.
Gruevski je bil obsojen na dve leti zapora zaradi zlorabe položaja in nezakonitosti pri nakupu blindiranega mercedesa, ki je bil težak več kot pol milijona evrov. Gre šele za sodni epilog prve obtožnice, kajti posebno tožilstvo bremeni Gruevskega še za številna druga kazniva dejanja.
Zamrznitev razkošnega sedeža
Sodišče v Skopju je na zahtevo posebnega tožilstva, ki preiskuje domnevno nelegalno financiranje opozicijske stranke VMRO-DPMNE, ki je bila na oblasti med letoma 2006 in 2017, med drugim zamrznilo 69 nepremičnin stranke, tudi sedež stranke v Skopju. Vrednost sedeža VMRO-DPMNE je ocenjena na 15 milijonov evrov.
Posebno tožilstvo vodi preiskavo o nezakonitem financiranju stranke med letoma 2009 in 2015. Šlo naj bi za 4,9 milijona evrov. Preiskava je usmerjena proti 14 osebam, vključno proti Gruevskemu, proti kateremu poteka še vrsta drugih postopkov. Povezujejo ga s številnimi aferami, med drugim z volilnimi manipulacijami, prisluškovanjem več kot 20.000 makedonskim državljanom, prevzemanjem nadzora nad mediji ter razmahom korupcije.
Vračanje opozicije h koreninam
Centralni odbor VMRO-DPMNE je na izrednem zasedanju izključil več svojih vidnih članov, tudi enega od podpredsednikov. Zahtevali so tudi odstop sedmih poslancev stranke, ki so v parlamentu podprli začetek postopka za ustavne spremembe v skladu s sporazumom z Grčijo o spremembi imena države v Severno Makedonijo. Iz stranke, ki nasprotuje spremembi imena države, so jih izključili po hitrem postopku. Te izključitve predvsem krepijo položaj predsednika stranke Hristijana Mickoskega.
Podpredsednik Aleksandar Nikoloski je pojasnil, da gre za potrebno katarzo, ki bo stranko vrnila k njenim koreninam. Najvišji predstavnik stranke, ki ga je centralni odbor izključil, je bil podpredsednik Mitko Jančev, ker je nasprotoval Mickoskemu in vztrajal, da je odločitev stranke za tihi bojkot referenduma napaka. Nikoloski je izključitev utemeljil z njegovim delovanjem proti interesom stranke zaradi močnega sodelovanja s premierjem Zoranom Zaevom in organiziranja skupine, ki je izvajala pritisk, izsiljevala ter podkupovala poslance VMRO-DPMNE, da so glasovali za ustavne spremembe.
Kot je poročal spletni portal Balkaninsnight, so ostalim poslancem VMRO-DPMNE zagrozili z izključitvijo iz stranke, če bi v prihodnje podprli sporazum. Portal nevladne medijske organizacije Balkanska preiskovalna mreža je ocenil, da je bila najbolj nenavadna odločitev centralnega odbora stranke izključitev dolgoletne sive eminence in bivšega šefa makedonske protiobveščevalne agencije Saše Mijalkova, ki mu prav tako sodijo v več primerih.
Med odstavljenimi člani je tudi bivši minister za zdravje v vladi Gruevskega Nikola Todorov, ki je nasprotoval bojkotu referendumu o imenu države, ki da bo vodil v nadaljnjo izolacijo stranke in njeno oddaljevanje od zahodnih zaveznic. Gruevski je ostal častni predsednik stranke.
