Tiskane izdaje
Sarajevo – Bruselj naivno verjame, da bodo bosanski voditelji v tednu dni znali uveljaviti sodbo strasbourškega sodišča, čeprav jim to ni uspelo v zadnjih štirih letih. In kakšen bo morebitni dogovor sedmerice politikov – vrnitev odvzetih državljanskih pravic »preostalim« državljanom, torej narodnim manjšinam, ali rešitev hrvaškega nacionalnega vprašanja?
Jutri, jutri, samo ne danes, že štiri leta obljubljajo voditelji političnih strank na oblasti v Bosni in Hercegovini, ko govorijo o tem, da bodo uveljavili sodbo evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. Sodišče je leta 2009 ugodilo tožbi dveh predstavnikov »preostalih«, in sicer Roma Derva Sejdića in Juda Jakoba Fincija, ki sta trdila, da jima daytonska ustava krši državljansko pravico do tega, da lahko volita in sta izvoljena v predsedstvo BiH. Sejdić in Finci ter številni »preostali« – Čehi, Slovenci, Poljaki, Italijani in drugi pripadniki 17 priznanih in registriranih narodnih manjšin v Bosni in Hercegovini – namreč ne morejo postati člani predsedstva BiH ter državnega, entitetnega ali kantonskega parlamenta, prav tako ne morejo zasesti vodilnih položajev v distriktu Brčko in v občinskih svetih, če jih ne predlaga ena od vladajočih nacionalnih strank.
Toda tako ne zastopajo »preostalih«, ampak interese političnih strank, ki so jim omogočile prihod v politiko in na oblast. Potem ko sta parlamentarna skupščina Sveta Evrope ter komisar za širitev in evropsko politiko Štefan Füle večkrat zagrozila s sankcijami, je bilo na sestanku v torek v Bruslju slišati »obetavne« novice o tem, da so se bosansko-hercegovski politiki dogovorili, da se bodo o vsem dokončno dogovorili na naslednjem sestanku 10. oktobra v Bruslju.
Voditelji sedmih vladajočih strank iz BiH so na burnih pogajanjih, ki jih je usmerjal Füle, podpisali sporazum o načelih za uveljavitev sodbe strasbourškega sodišča. Teh načel očitno ne pozna niti sedem voditeljev ali pa jih vsak po svoje pojasnjuje po vrnitvi v Sarajevo, Banjaluko in Mostar. Pravijo, da so se dogovorili o hitri uveljavitvi sodbe, in sicer tako, da bo imel vsak državljan BiH pravico sodelovati na volitvah za tričlansko predsedstvo BiH in dom narodov parlamenta BiH. Do 10. oktobra bodo dokončno določili način izvolitve političnih predstavnikov ter zaščitili zakonite interese treh ustanovnih narodov in »preostalih«, in sicer tako, da bodo spremenili ustavo in volilni zakon BiH. Füle je označil sporazum in sestanek za uspešen, ker so se po njegovem mnenju učinkovito pogovorili in opravili veliko dela. Če razmere ne bi bile tako tragične, bi se nam morda lahko zazdele smešne, saj se pravzaprav nič ni spremenilo.
V predsedstvu BiH ne bodo uvedli četrtega sedeža, trije obstoječi sedeži pa bodo še naprej namenjeni predstavnikom treh ustanovnih narodov. Za sedež predstavnika srbskega naroda bodo glasovali v srbski entiteti, za preostala dva, namenjena Bošnjakom in Hrvatom, pa v Federaciji BiH. Dve entiteti bi bili dve volilni enoti, »skupna« v Federaciji pa bi bila razdeljena na dva dela. To pravzaprav pomeni novo risanje meja, zato tega mnogi niso pripravljeni sprejeti, saj so prepričani, da se tako prikrito oblikuje tretja, hrvaška entiteta.
Sporna pravzaprav nista ne Sejdić ne Finci, ampak Željko Komšić, eden redkih priljubljenih politikov. Po narodnosti je Hrvat, predvsem pa državljan BiH. Na volitvah leta 2006 in 2010 je močno porazil kandidate HDZ-ja in kandidate vseh drugih številnih hrvaških strank ter na zadnjih volitvah prejel več glasov kakor stranka SDP BiH, katere član in kandidat je bil. Komšić je zaradi nestrinjanja s politiko predsednika stranke Zlatka Lagumdžije izstopil iz SDP-ja in ustanovil novo stranko. Na vprašanje ameriške veleposlanice v OZN Samanthe Power, ki je spraševala, zakaj ne uveljavijo sodbe v primeru Sejdić-Finci, je Komšić odgovoril, da politiki tako poskušajo zagotoviti, da se ne bi spet ponovil »primer Komšić«, in da zavlačevanje ni neposredno povezano s sodbo v Strasbourgu.
S sporazumom rešujejo domnevno hrvaško nacionalno vprašanje, ne pa kršenja pravic narodnostnih manjšin. HDZ BiH bi namreč z uveljavitvijo sodbe rada zagotovila, da bi samo Hrvati izbirali »svojega« zakonitega hrvaškega člana predsedstva. Mnogi ne morejo razumeti tega pojasnila, ker je Komšić Hrvat. Toda za člane HDZ ni zakoniti predstavnik hrvaškega naroda, saj je zanje zakoniti hrvaški predstavnik samo tisti, ki ga predlaga HDZ ali katera druga podobno misleča hrvaška stranka. Komšić ni bil tako optimističen kakor Füle, ki pričakuje, da bodo vladajoče stranke rešile težave v tednu dni, čeprav jim to ni uspelo v zadnjih štirih letih. EU resda grozi bosansko-hercegovskim politikom s strogimi sankcijami, vendar sankcije tako kakor odlikovanja redko pridejo do tistih, ki so jih zaslužili. Füle je večkrat zagrozil, da se morajo politiki dogovoriti, sicer se bodo morali sprijazniti z ukinitvijo črpanja denarja iz skladov IPA. To velja tako za 17 milijonov evrov vredne zneske, ki so jih že odobrili za letošnje leto, kot za denar, ki bi ga iz skladov IPA črpali prihodnji dve leti. Bosni in Hercegovini grozi tudi več drugih sankcij, vendar parlamentarna skupščina Sveta Evrope včeraj zvečer še ni izglasovala izključitve BiH iz tega organa. Te in druge napovedane sankcije bodo slej ko prej – če že niso – prizadele državljane BiH.
Sarajevo je ostalo brez tramvajskega in trolejbusnega prometa, ker »državno« podjetje GRAS ni plačalo »državnemu« podjetju Elektroprivreda BiH 2,9 milijona mark. Brez elektrike je med pripravami na zimsko turistično sezono ostalo »državno« podjetje ZOI-84, zato so njegovi zaposleni začeli stavkati. Sarajevčanom grozi tudi izklop vode, saj tudi to »državno« podjetje dolguje več milijonov za elektriko. To še ni vse. Prebivalci Sarajeva bi utegnili ostati tudi brez ogrevanja, saj je »državni« BH Gas napovedal izključitev plina »državnemu« Sarajevogasu zaradi dolga, ki znaša 40 milijonov mark. Sarajevo in njegovi prebivalci bi se tako očitno lahko znašli v podobnem položaju kakor med zadnjo vojno in bi bili prisiljeni živeti brez vode, elektrike, gretja, mestnega potniškega prometa ... In Sarajevo ni edino bosansko-hercegovsko mesto, ki mu grozi kolaps.
