Tiskane izdaje
Parlament na Dunaju je zakon sprejel po burni razpravi in kljub številnim kritikam iz držav, iz katerih je v Avstriji največ delavcev migrantov.
Avstrijska opozicija je v razpravi pred glasovanjem opozarjala predvsem na kadrovsko stisko, denimo na področju zdravstvene nege, ki jo rešujejo zlasti delavci migranti iz vzhodnoevropskih držav. Vladajoči ljudska stranka in svobodnjaki pa so vztrajali, da gre za pravičnejši sistem od sedanjega.
Avstrijska ministrica za družino Juliane Bogner-Strauss je v razpravi izpostavila, da bo Avstrija na račun znižanja otroškega dodatka za v tujini živeče otroke privarčevala več kot 100 milijonov evrov, ta denar pa bo namenila za socialne ugodnosti za otroke v Avstriji.
Kaj to pomeni za Slovence?
Delavci migranti iz Slovenije bodo poslej prejemali otroški dodatek glede na raven življenjskih stroškov v Sloveniji. Po poročanju Radia Slovenija naj bi delavci iz Slovenije zaradi tega izgubili skupno okoli pet milijonov evrov na leto. Po zadnjih podatkih radia slovenski delavci za enega otroka povprečno prejmejo 114 evrov otroškega dodatka, avstrijski pa 150 evrov. Do otroškega dodatka so upravičeni ne glede na višino plače.
Vlada na Dunaju ocenjuje, da bo ta ukrep vplival na okoli 130.000 otrok tujcev, zaposlenih v Avstriji. Največ izplačil gre na Madžarsko in Slovaško, sledijo Poljska, Romunija, Češka in Slovenija.
A nova zakonodaja ne bo prinesla znižanja otroških dodatkov za vse otroke delavcev migrantov. Otroški dodatek za delavce iz držav z višjimi življenjskimi stroški, kot jih ima Avstrija, se bo tako celo nekoliko zvišal.
Leta 2016 je Avstrija za otroške dodatke v tujini živečih otrok namenila 273 milijonov evrov, večinoma na Madžarsko. V Avstriji sicer za socialno pomoč trenutno namenijo 4,4 milijarde evrov. Povprečno znaša otroški dodatek okoli 150 evrov mesečno.
Zagovor pred Komisijo
Avstrija se bo morala zaradi zakona zagovarjati pred Evropsko komisijo. »Ko bo zakon dokončno sprejet in javno objavljen, komisija ne bo oklevala in bo uporabila pravne možnosti, ki jih ima kot varuhinja pogodb,« je za agencijo APA v Bruslju dejal tiskovni predstavnik komisije Christian Wigand. Dodal je, da je splošno stališče Bruslja glede tega že znano.
Evropska komisija je marca poudarila, da pogodba o EU prepoveduje vsakršno neposredno ali posredno diskriminacijo delavcev na podlagi državljanstva. Takrat je navedla, da so delavci migranti »upravičeni do enakih otroških dodatkov kot lokalni delavci - ne glede na kraj stalnega prebivališča otroka«. Po mnenju komisije ta pravila temeljijo na »pravičnem in jasnem načelu, ki je bistvo enotnega trga in se je skozi čas izkazalo za uspešno, to je za enake vplačane prispevke iz dela se morajo pridobiti in uporabljati enaki prejemki«.
Vprašanje o otroških dodatkih v Avstriji je na Evropsko komisijo v začetku leta naslovila evropska poslanka iz Slovenije Romana Tomc (EPP/SDS). V odzivu na odločitev parlamenta na Dunaju je danes izpostavila, da Pogodba o EU prepoveduje vsakršno neposredno ali posredno diskriminacijo delavcev na podlagi državljanstva.
Dodala je, da trenutno v Evropskem parlamentu potekajo pogajanja o koordinaciji sistemov socialne varnosti v EU, v katerih aktivno sodeluje kot članica odbora za socialo in zaposlovanje. Opozorila je, da bi sprejetje trenutnih predlogov v Evropskem parlamentu pomenilo legalizacijo avstrijskih ukrepov na evropski ravni, na kar po njeni oceni računa tudi Nemčija.
»Za Slovenijo to seveda pomeni precejšen udarec in moja prizadevanja gredo v smeri, da se to ne bi zgodilo. Resnično upam, da ne bomo prišli v položaj, ko se bo izkazalo, da je parlament pripravil zakonodajo, ki bo služila izključno v prid avstrijski politiki, ne glede na to, da v resnici krši načelo enotnega trga in diskriminira evropske državljane,« je v sporočilu za javnost še zapisala Tomčeva.
Bruselj se bo odzval
Evropska komisija je le »vzela na znanje« odločanje o avstrijski zakonodaji. Napovedala je, da bo preučila njeno skladnost s pravom EU, ko bo dokončno sprejeta, in se nato odzvala.
Bruselj se sklicuje na svoja znana stališča. Skladno z njimi ima zaposleni, ki vplačuje v socialni sistem, enake pravice ne glede na državljanstvo in prebivališče njegovih otrok. Pravne podlage za zniževanje otroškega dodatka skladno z življenjskimi stroški v pravu EU ni.
Če bi bili v kateri od članic vpeljana indeksacija, bi bili tuji delavci nedopustno diskriminirani. Tako v evropskem parlamentu kot med državami članicami je močna skupina nasprotnikov rešitev, ki bi spodkopavale enakost delavcev na enotnem trgu.
Na svoji strani imajo sodno prakso Sodišča EU. To je leta 1986, ko je odločalo o primeru Italijana, ki je delal v Franciji, presodilo, da je upravičen do enakih dodatkov, čeprav njegovi otroci živijo v drugi članici z manjšimi stroški. Med drugim so se sklicevali na argument, da delavec, ki je že tako ločen od družine, ne bi smel utrpeti še finančne škode.
Nemška vlada je poleti zahtevala, da bi evropska komisija morala predlagati zakonodajo, ki bi dovoljevala vpeljavo indeksacije. V Nemčiji je nov val razprav spodbudil objavo statistike zvezne agencije za delo, po kateri so junija plačevala otroški dodatek za 268.336 otrok, ki živijo v tujini. To je za 10,4 odstotka več kot konec lanskega leta.
Drugače kot v Avstriji, kjer je bil leta 2016 nakazan dodatek za 10.670 otrok, ki živijo v Sloveniji, je v nemškem primeru število skoraj zanemarljivo. Z nemške agencije za delo so sporočili, da je bilo julija v Nemčiji 3730 slovenskih državljanov, ki so upravičeni do otroškega dodatka. Zgolj 268 od 6442 njihovih otrok je imelo prebivališče v drugi članici EU (predvsem v Sloveniji).
