Nizozemska bo pomagala Sloveniji

Nizozemski premier Jan Peter Balkenende obljublja pomoč Sloveniji pri njenem predsedovanju EU. S kolegom Janezom Janšo je soglašal o juniju kot ključnim datumom za reševanje institucionalne krize EU.

Objavljeno
28. marec 2007 20.20
Bruselj/Haag - Slovenija bo Evropski uniji predsedovala kot prva med novinkami, in to v zelo pomembnem trenutku za EU, je v Haagu poudaril nizozemski premier Jan Peter Balkenende po pogovorih s predsednikom slovenske vlade Janezom Janšo. Slovenija je na čelu novink, ki so se leta 2004 pridružile uniji, je menil in državi zagotovil "vso podporo" med njenim predsedovanjem uniji v prvi polovici prihodnjega leta.

Janša in Balkenende sta se v luči predsedovanja Slovenije uniji pogovarjala predvsem o reševanju institucionalne krize in širitvi, med preostalimi prednostnimi nalogami pa sta izpostavila uresničevanje lizbonske strategije ter sklepov marčnega evropskega vrha o obnovljivih virih energije in drugih izzivih v omejevanju negativnih učinkov podnebnih sprememb.

Janša izpostavil medkulturni dialog

Slovenski premier je med prioritetami izpostavil tudi medkulturni dialog. "Slovenija želi s pobudami, kakršna je ustanovitev mediteranske univerze, prispevati k nastajanju točk, kjer bo konstruktivno potekal ta dialog, kjer se bodo ljudje skupaj učili zanikati predsodke in zmanjševati umetne razlike, ki so pogosto razlog za nerazumevanje," je dejal.

Slovenija se zahvaljuje Nizozemski

"Nizozemski smo hvaležni za pomoč v pripravah na predsedovanje," se je Janša zahvalil nizozemskemu kolegu. Slovenija in Nizozemska imata "večkrat podobna stališča, ko gre za interese malih in srednje velikih članic ter za uresničevanje nekaterih naših prioritet v evropskih institucijah", je pojasnil dobro sodelovanje med državama.

Junij je ključni datum za rešitev institucionalne krize EU

Junij je ključni datum v iskanju rešitve za institucionalno krizo EU, do katerega je treba sprejeti konkretne odločitve, če želimo z rešitvijo ujeti evropske volitve leta 2009, sta se danes v Haagu strinjala slovenski in nizozemski premier Janez Janša in Jan Peter Balkenende. Rešitev je nujna čim prej, od junijskih sklepov pa je odvisno, s katero fazo procesa se bo soočila Slovenija med predsedovanjem EU v začetku leta 2008 - morda bomo takrat sprejemali končne odločitve, je menil Balkenende.

V času slovenskega predsedstva EU se bodo sprejemale ključne odločitve

"Če bomo junija sprejeli prave odločitve in opredelili jasno časovnico, če se bomo dogovorili o kratki medvladni konferenci, potem bomo morda med slovenskim predsedovanjem v prvi polovici prihodnjega leta sprejemali končne odločitve," je pojasnil nizozemski premier. Seveda je vse odvisno od junijskih sklepov in nadaljnjega procesa, je dodal Balkenende.

EU v slepi ulici z ustavno pogodbo

EU se z ustavno pogodbo v slepi ulici ni znašla samo zaradi referenduma na Nizozemskem in v Franciji, je še pojasnil Balkenende. Nikakršnega zagotovila namreč ni, da bi državljani v drugih članicah, če bi te razpisale referendum, volili za, je opozoril.

Odločitev moramo v iskanju kompromisa "sprejeti skupaj", to je lekcija, ki se jo je z zavrnitvijo ustavne pogodbe na referendumu junija 2005 naučila Nizozemska, je poudaril Balkenende. Nizozemski premier sicer vidi kompromis kot dokument, ki bi temeljil na Pogodbi iz Nice, ki bi ji dodali posamezne elemente iz ustavne pogodbe.

Janša: Potrebno si je prizadevati za vmesno rešitev

Janša pa poudarja, da si je treba pri iskanju kompromisa prizadevati za "vmesno rešitev in zasledovati vsebino, manj termine in formalnosti, ki doslej niso privedli do rešitve". Stališče Slovenije je "zelo konstruktivno", meni Balkenende. "Slovenija je že ratificirala dokument, pa vendar je pripravljena na praktičen način sodelovati v iskanju rešitve," je poudaril.

Kompromis je namreč najmočnejše orožje EU, je še poudaril slovenski premier in dodal, da se z nizozemskim kolegom strinjata "glede obrisov takšnega kompromisa in glede pomena hitrosti pri reševanju tega vprašanja". Bližajo se namreč volitve v Evropski parlament, ki bodo junija 2009, in do takrat bi bilo z različnih vidikov in interesov treba to vprašanje rešiti, je pojasnil Janša.

"Slovenija namreč želi, da bi bile naslednje evropske volitve izvedene v ozračju, v katerem bodo imeli državljani članic unije občutek, da se stvari premikajo, da se ne zapletamo v iskanje rešitev, kjer ni luči na koncu tunela," je dejal. "Veseli smo koraka v pozitivno smer na Nizozemskem in tudi mi smo pripravljeni na takšen korak," je poudaril Janša.

Slovenija in Nizozemska za širitev, a ne v konvoju


Slovenija in Nizozemska "delita skupno stališče", da v prihodnjih širitvah EU ne bi smelo iti za konvoj, temveč za politiko, ki temelji na izpolnjevanju meril v vsaki kandidatki posebej, je poudaril Janša. Evropska širitvena in sosedska politika bo prioriteta slovenskega predsedovanja uniji v prvi polovici prihodnjega leta in Slovenija želi, da bi bila "evropska perspektiva teh držav še naprej odprta", je povedal.

Razmeram na Zahodnemu Balkanu, predvsem v Srbiji in na Kosovu, je bil na današnjih dvostranskih pogovorih v Haagu dan zelo velik poudarek, pri čemer je predstavnike nizozemske vlade in parlamenta predvsem zanimalo, kaj o tem ve in misli Slovenija, so po pogovorih pojasnili v kabinetu predsednika vlade.

Nizozemski predstavniki se pri tem strinjajo s slovenskim stališčem, da EU "ne sme pozabiti na Srbijo", hkrati pa poudarjajo, da mora Srbija za uspešno približevanje uniji "opraviti svoje naloge". Med Slovenijo in Nizozemsko pri teh vprašanjih ni razhajanj, so še pojasnili v Janševem kabinetu.

Sporazum o vzajemnem koriščenju naftnih zalog in derivatov

Poleg političnih tem je bilo na dnevnem redu tudi gospodarsko sodelovanje. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak in njegova nizozemska kolegica Maria van der Hoeven sta v okviru krepitve gospodarskih vezi podpisala sporazum o vzajemnem koriščenju naftnih zalog in derivatov med državama.

"Gospodarsko sodelovanje med državama je zelo dobro" in odpira številne nove možnosti, je po podpisu poudaril Janša, ki je sicer nizozemskim sogovornikom predstavil nedavno odločitev vlade glede privatizacije Telekoma Slovenije. "Skupna gospodarska menjava presega 900 milijonov evrov in Nizozemska je tretji največji investitor v Sloveniji," je še povedal.


Nogometna tekma ne bo pokvarila slovensko-nizozemskih odnosov

Odnosi med Slovenijo in Nizozemsko so zelo prijateljski, sta še poudarila Janša in Balkenende, ki se sicer sestajata ob 15. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama.

Skaliti jih ne more niti drevišnja nogometna tekma v celjski Areni Petrol, kjer se bosta nizozemska in slovenska reprezentanca pomerili v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, sta se strinjala Janša in Balkenende.

Seveda je bila ena pomembnih tem v pogovorih predsednika slovenske vlade ter nizozemskih visokih vladnih in parlamentarnih predstavnikov v Haagu tudi nogomet, so po koncu obiska sporočili v kabinetu predsednika vlade. "Strinjala sta se, da bodo odnosi dobri tudi v prihodnje, ne glede na izid tekme," so povedali.

Vznemirljiv nogometni boj

Drevišnji nogometni dvoboj velja za enega najbolj vznemirljivih v zgodovini slovenske izbrane nogometne vrste. Nizozemska reprezentanca je namreč vodilna ekipa skupine G v kvalifikacijah za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo prihodnje leto v Švici in Avstriji, ter tako absolutna favoritinja.

Kljub temu naj izid ne bi skalil dvostranskih diplomatskih odnosov, vzpostavljenih pred 15 leti. "Nizozemska je Sloveniji veliko pomagala na poti v EU in NATO, za kar smo ji zelo hvaležni," je dejal Janša in dodal, da smo "danes partnerji tudi v monetarni uniji ter da imamo številne skupne interese in vrednote".