Nobelova nagrada za Medvedjeva

»Kdo bo prihodnji ruski predsednik?« so na enem od predvolilnih soočenj izzvali takrat še pretendentko za položaj ameriške predsednice, zdaj pa ameriško državno sekretarko Hillary Clinton. »Medvedjev - ali kakor se že piše,« se je obotavljala Clintonova in nadaljevala: »Lahko vam zagotovim, da je to človek, ki ga je na ta položaj imenoval Putin, zato pri svojih odločitvah ne bo avtonomen.«

Clintonova se je v torek mudila na svojem prvem obisku v Rusiji, a se ni srečala s Putinom, temveč z Medvedjevom. Obisk ni le zbližal stališč do nerešenih bilateralnih vprašanj, kot sta protiraketni ščit in novi sporazum o neširjenju jedrskega orožja, ampak tudi do jedrskega Irana in Severne Koreje. Prvi otipljivi rezultati pri uresničevanju precej abstraktnega cilja o ponovnem zagonu v ameriško-ruskih odnosih in aktivna vloga Rusije pri reševanju svetovnih kriznih žarišč dokazujejo, da je Medvedjev vendarle stopil iz Putinove sence.

Pod njegovo vladavino je Rusija veljala za nekakšnega nebodigatreba, saj je s svojim »njet« vse prevečkrat spodkopavala konstruktivne mednarodne predloge. Medvedjev jo je v manj kot dveh letih popeljal iz mednarodne osame. S predlogi o večji učinkovitosti mednarodnih institucij, kot so Združeni narodi in G20, je postala spoštovan mednarodni subjekt. Njegov predlog o skupni evroatlantski varnostni strukturi od Vladivostoka do Vancouvra ni nič manj »mirovniški« od prizadevanj ameriškega predsednika Baracka Obame za svet brez jedrskega orožja. Ideja Medvedjeva je celo nekoliko manj utopična, zato ruski predsednik po mnenju ruskega političnega komentatorja Vladimirja Frolova ni nič slabši kandidat za Nobelovo nagrado od njegovega ameriškega kolega.

Nemara si jo zasluži celo bolj. Če sta namreč tako Obama kot Medvedjev od svojih predhodnikov podedovala vojaške konflikte - prvi v Afganistanu, drugi v Gruziji - je ravnanje Medvedjeva najmanj manjše zlo. Navsezadnje je neodvisna preiskovalna komisija pred kratkim ugotovila, da je vojno začela Gruzija. Poleg tega prebivalci Afganistana ameriške in zavezniške vojake povečini pojmujejo kot okupatorje, za prebivalce Južne Osetije in Abhazije pa so Rusi dejansko osvoboditelji. Je v ozadju politična kontaminiranost Nobelovih nagrad?

Iz sredine tiskane izdaje.