Nobelova nagrada za mir trem borkam za pravice žensk

Nobelovo nagrado so prejele liberijska predsednica Ellen Johnson Sirleaf, Leymah Gbowee in Tawakkul Karman iz Jemna.

Objavljeno
07. oktober 2011 11.07
Posodobljeno
07. oktober 2011 11.07
M. Do., Mo. Z., Delo.si
M. Do., Mo. Z., Delo.si

Oslo - Nobelova nagrada za mir gre letos Ellen Johnson Sirleaf, ki je leta 2005 postala prva predsednica Liberije, njeni rojakinji Leymah Gbowee in Jemenki Tawakkul Karman, je danes v Oslu sporočil norveški odbor za Nobelove nagrade.

Predsednik odbora Thorbjoern Jagland je dejal: »Demokracije in trajnega miru po svetu ne moremo doseči, ne da bi izenačili pravice med moškimi in ženskami.« Po njegovih besedah odbor upa, da bo nagrada pripomogla h koncu zatiranja žensk, ki je še vedno prisotno v številnih državah, in da bo prinesla spoznanje o pomembni vlogi žensk pri vzpostavljanju demokracije in miru.

Zmagovalke - borke

Dvainsedemdesetletna Ellen Johnson Sirleaf je predsednica Liberije in s tem prva afriška predsednica postala leta 2005 po 14-letni državljanski vojni. Tedaj je dejala, da le za en mandat, a se že letos - volitve bodo prihodnji teden - poteguje za novega. Njeni privrženci jo imenujejo afriška železna lady. Za najpomembnejšo nalogo si je zadala doseči narodno spravo in v vlado povabila svoje nasprotnike. Med predvolilno kampanjo je obljubljala konec korupcije in spodbujanje razvoja, obnovo šol, nove izobraževalne centre ter promocijo športa.

A liberijska predsednica, ki je po prepričanju norveškega odbora za Nobelove nagrade v svojem mandatu »prispevala k zagotavljanju miru v Liberiji, podpiranju gospodarskega in socialnega razvoja ter krepitvi položaja žensk«, se v domovini po drugi strani sooča s številnimi kritikami. Med drugim ji očitajo, da ni držala svojih obljub na področju gospodarstva in sociale ter predvsem, da se ni v zadostni meri vključila v proces nacionalne sprave.

Leymah Roberta Gbowee je afriška aktivistka, ki je sodelovala pri organizaciji mirovnega gibanja, ki je leta 2003 pripomogel h koncu druge liberijske državljanske vojne. Ženske je ves čas pozivala k aktivizmu in politični participaciji.

Dvaintridesetletna novinarka Tawakkul Karman je leta 2005 ustanovila združenje žensk - novinark. Jemenska aktivistka in borka za človekove pravice je Nobelovo nagrado za mir prejela zaradi boja za pravice žensk med letošnjo jemensko protirežimsko vstajo. Za tiskovno agencijo AP je dejala, da nagrado posveča mladim revolucije v Jemnu.

Z objavo imena dobitnika najbolj prestižne med Nobelovimi nagradami, nagrade za mir, se je danes v Oslu sklenil teden objave uglednih nagrad. Norveški odbor je letos prejel rekordnih 241 predlogov, med katerimi je bilo 188 posameznikov in 53 organizacij.