Tiskane izdaje
Srečanja Nobelovih nagrajencev za mir, ki poteka v okviru Svetovnega mladinskega foruma, se poleg bivšega poljskega predsednika Lecha Walese udeležujejo tudi drugi nagrajenci, med njimi tibetanski duhovni vodja dalajlama, nekdanji predsednik Južnoafriške republike Frederik de Klerk, iranska odvetnica in borka za človekove pravice Širin Ebadi in argentinski Nobelov nagrajenec za mir Adolfo Perez Esquivel.
V okviru 25. obletnice podelitve Nobelove nagrade za mir Lechu Walesi je Evropski center Solidarnosti iz Gdanska organiziral mladinski forum, ki se ga udeležuje 600 mladih iz 44 držav, med drugim tudi iz Latinske Amerike. Mladi so si v okviru izobraževalnega programa Solidarnost Express pred tem ogledali najpomembnejše kraje, ki na Poljskem simbolizirajo boj proti kakršnemu koli totalitarizmu, med drugim tudi koncentracijsko taborišče Auschwitz. S predstavitvijo dogodkov in krajev, ki so pripeljali tako do zloma nacizma kot komunizma, želijo v Evropskem centru Solidarnosti spomniti, da je simbol razdeljene Evrope - berlinski zid - padel tudi zaradi nenasilnega boja, ki ga je organizirala Solidarnost.
Dalajlama: Ideje in gibanje Lecha Walese prispevale k spremembam po svetu
Tibetanski duhovni vodja dalajlama je ob današnji 25. obletnici podelitve Nobelove nagrade za mir Lechu Walesi v Gdansku poudaril, da mu je v veliko čast biti s takim junakom, kot je Walesa, katerega "ideje in gibanje so veliko prispevali k spremembam drugod po svetu".
Dalajlami pa je Walesa dejal, da želi Tibetancem svobodo in da bi se, če bi bil sam v Tibetu, prav tako boril. "Kako bi jaz vodil do zmage? Tega ne morem povedati javno ... Ampak resnično obstaja možnost ... Ni situacije, v kateri ne bi bilo nobene možnosti, samo izbrati je treba sredstva in moč in pravi čas za preoblikovanje političnega prizorišča," je dejal Walesa, eden ključnih akterjev mirnega strmoglavljenja komunizma na Poljskem leta 1989.
Glede možnosti za rešitev vprašanja Tibeta je dalajlama danes dejal: "Ko bo Kitajska postala bolj demokratična, s svobodo govora, z vladavino prava in še posebej s svobodo medijev ... ko bo Kitajska enkrat postala odprta, moderna družba, potem bo vprašanje Tibeta po mojem lahko rešeno že v nekaj dneh."
Dalajlama je ob tem znova pojasnil, da trenutno ne zahteva odcepitve Tibeta od Kitajske, ampak zgolj avtonomijo, kot jo dopušča kitajska ustava. Po njegovem imajo lahko od tega koristi tako Tibetanci kot Kitajci. Ponovil je še - tako kot že v četrtek v svojem govoru v Evropskem parlamentu v Bruslju -, da Kitajski za status resnične velesile manjka eden od štirih atributov: ima številne prebivalce, vojaško in v zadnjem času tudi gospodarsko moč, nima pa potrebne moralne avtoritete.
