Tiskane izdaje
Praga − Kar trije Nobelovi nagrajenci za mir so se zbrali na konferenci o človekovih pravicah in demokraciji v Pragi. Sestanek med dalajlamo in voditeljico opozicije v Burmi Aung San Su Či bi lahko razjezil Kitajsko.
Razkritje, da sta se dalajlama in Aung San Su Či v ponedeljek v Pragi ob robu konference sešla na zasebnem pogovoru, bi lahko razjezilo Kitajsko, ki desetletja ostro nasprotuje srečanjem državnih predstavnikov s tibetanskim duhovnim voditeljem. Slednjega Kitajska označuje za tibetanskega separatista, ki spodbuja nasilje, čeprav dalajlama ves čas poudarja, da se zavzema za mirno rešitev spora za dosego večje avtonomije Tibetancev pod kitajsko oblastjo.
Kitajska je po drugi strani največja zaveznica Burme in največja investitorka v z naravnimi viri bogati državi, ki ji je skoraj štirideset let - do volitev leta 2010 - vladala vojaška hunta. Tega leta so vojaški poveljniki iz 15-letnega hišnega pripora izpustili tudi voditeljico opozicije Aung San Su Či, zdaj poslanko v parlamentu in kandidatko za prednico na volitvah leta 2015.
O tem je v nedeljo ob odprtju konference govorila tudi Aung San Su Či; povedala je, da ji je Havel dajal upanje in moč med dolgoletnim priporom, on naj bi bil celo odgovoren, da je leta 1991 prejela Nobelovo nagrado za mir, ker je takrat zavrnil svojo nominacijo in predlagal njo. »Kar je naredil za Burmo, človekove pravice in demokracijo, je tako veliko, da o tem ne bomo nehali govoriti,« je povedala Aung San Su Či, ki je prvič na obisku na Češkem, Havla pa ni spoznala v živo. Z njo se je v ponedeljek na krajšem pogovoru sestal tudi češki predsednik Miloš Zeman.
»Naša odgovornost je prenašati njegovega duha«
Dalajlama je med zadnjimi videl Václava Havla živega pred njegovo smrtjo leta 2011. »Naša odgovornost je prenašati njegove želje, sanje, vizije in njegovega duha,« je ob odprtju konference v pragi povedal 78-letni tibetanski voditelj. Nekaj dni prej je govoril tudi o Tibetu, češ da je v zadnjem času zaznati bolj »pragmatičen« pristop Kitajske do te avtonomne pokrajine po več desetletjih represije. V predavanju je dalajlama opozoril na precenjevanje narodov, religij in ras, saj da so ljudje v svojem bistvu enaki, razlike pa so postranskega pomena.
Letošnje konference v Pragi se udeležuje še en Nobelov nagrajenec, nekdanji južnoafriški predsednik F. W. de Klerk, ki je dobil nagrado skupaj z Nelsonom Mandelo leta 1993 za končanje apartheida v Južnoafriški republiki. Med udeleženci so tudi nekdanja ameriška državna sekretarka češkega rodu Madeleine Albright ter številni politiki in aktivisti. V čeških medijih pišejo, da je bil Havel vso svojo kariero vodilni zagovornik ideje evropske integracije, kar ga je razlikovalo od političnih konkurentov, pa tudi od njegovega naslednika Václava Klausa, strastnega evroskeptika.
Fundacijo Forum 2000 so ustanovili leta 1996 na pobudo Václava Havla, japonskega filantropa Joheia Susakave ter Nobelovega nagrajenca Elia Wiesla. Namenjena je podpori vrednotam demokracije in človekovih pravic, razvoju civilne družbe in spodbujanju verske, kulturne in etične strpnosti. Deluje kot platforma za »odprto razpravo in izmenjavo kritičnih mnenj« svetovnih voditeljev, mislecev in pogumnih posameznikov, so zapisali na spletni strani fundacije.
