Nova Busheva strategija uspešnejša?

Washington - Ameriški predsednik George Bush je včeraj zvečer po lokalnem času v Washingtonu pred člani kongresa, kabineta, vrhovnimi sodniki in gledalci na galeriji kongresne dvorane opravil svoj vsakoletni govor o položaju v državi. Začel ga je z domačimi pobudami in pozivom k sodelovanju, največ časa med posamičnimi temami pa je posvetil Iraku, pri čemer je posvaril pred posledicami neuspeha in zatrdil, da bo njegova nova strategija uspešna.

Odbor ameriškega senata za zunanje zadeve pa je danes zavrnil novi iraški načrt predsednika Busha. Odbor z demokratsko večino je za načrt, ki “ni v državnem interesu” glasoval z 12 proti 9. Odločitev je sicer neobvezujoča, vendar naj bi ameriškega predsednika vodila k razmisleku.

Bush verjame v zmago v Iraku

Demokratsko nasprotovanje iraškim pobudam se je pokazalo, ko Bushu niso ploskali, še posebej, ko je kongresnike spomnil na to, da so mu leta 2002 dali pooblastila za vojno. Spomnil jih je, da niso glasovali za poraz, ampak za uspeh, ter jih prosil, naj dajo možnost njegovi novi strategiji. "Še vedno je v naši moči, da oblikujemo izid te bitke," je dejal Bush. V primeru neuspeha bi iraško vlado preplavili skrajneži iz vseh strani, prišlo bi do "epske bitke" med suniti, ki bi jim pomagala Al Kaida, in šiiti, ki bi jim pomagal Iran.

Poleg teroristov in drugih oboroženih nasilnežev v Iraku je na strani sovražnika v vojni proti terorizmu večkrat omenil Iran. Severno Korejo, ki jo je pred petimi leti skupaj z Iranom in Irakom uvrstil med sile osi zla, pa je komajda omenil v okviru diplomatske pobude za Korejski polotok brez jedrskega orožja. Glede Iraka in Bližnjega vzhoda je dejal, da je sovražnik udaril nazaj šele leta 2006, šiitsko milico Hezbolah pa je glede na odgovornost za število pobitih Američanov uvrstil takoj za Al Kaido.

Bližnji vzhod in Irak sta zavzela večino Bushevega govora, posvečenega zunanji politiki. Med zunanjepolitičnimi temami je omenil še Afganistan ter obljubil, da se bo še naprej zavzemal za svobodo na Kubi, v Belorusiji in Burmi ter opozarjal na trpljenje ljudi v Darfurju.

Vojno proti terorizmu je treba nadaljevati

Poudaril je tudi, da je treba nadaljevati ofenzivo v vojni proti terorizmu, in napovedal povečanje števila aktivnih pripadnikov vojske za 92.000 ljudi v naslednjih petih letih. Glede vojne proti terorizmu je kot novost predlagal ustanovitev posebnega svetovalnega telesa, v katerem bodo delovali kongresniki iz obeh strank. Omenil je tudi svoji pobudi za boj proti aidsu in malariji.

Demokrati navdušeni nad imigracijsko reformo, razočarani nad zdravstveno

Na domačem področju je ponovil svoj poziv k reformi pokojninskega sistema in zdravstvenih sistemov za upokojence in reveže ter obljubil načrt za končanje proračunskih primanjkljajev v naslednjih petih letih. Malce več navdušenja so demokrati pokazali pri Bushevem pozivu za potrditev celovite imigracijske reforme, saj ga pri njegovem predlogu programa gostujočih delavcev za zmanjšanje nezakonitega priseljevanja podpirajo bolj kot republikanci.

Nič navdušenja med demokrati ni bilo niti glede Bushevega predloga zdravstvene reforme s spremembo davčne zakonodaje, ki bi naj pomagala k zavarovanju večjega števila ljudi. Tiste, ki nimajo zavarovanja, bi nov načrt silil v samoplačništvo, zavarovanje preko delodajalcev pa bi obdavčil.

Bush je v govoru pozval kongres, naj še naprej podpira njegovo šolsko reformo, ki je namenjena izboljšanju razmer v revnih šolah.

Bush napovedal zmanjšanje odvisnosti od nafte

Novost je bila njegova omemba problema sprememb v ozračju, proti čemur se namerava spopasti z zmanjšanjem odvisnosti od nafte. Napovedal je zmanjšanje odvisnosti od uvožene nafte za 75 odstotkov, kar bi dosegli z zmanjšanjem splošne porabe za 20 odstotkov v 10 letih in to tako, da bi zvišali standarde glede porabe bencina za avtomobile in tehnološkim napredkom glede obnovljivih virov energije, ter večjo porabo premoga in jedrske energije.
Le še 30 odstotkov Američanov podpira Busha

Bush je v govoru pred demokratsko večino kongresa deloval samozavestno, kljub dejstvu, da ga podpira le še okrog 30 odstotkov Američanov, da njegovo novo iraško strategijo z napotitvijo 21.500 dodatnih vojakov v Irak podpira le okrog 20 odstotkov Američanov in da se mu upirajo tudi republikanci, ki ga zaradi Iraka krivijo za izgubo večine v kongresu.

Čestitke Nancy Pelosi

Govor je začel s čestitkami demokratom za prevzem večine in čestitko prvi predsednici predstavniškega doma v ameriški zgodovini, Nancy Pelosi iz Kalifornije. "V čast mi je, da sem prvi predsednik, ki govor začenja z besedami gospa predsednica," je dejal Bush.

Med občinstvom kandidati za predsednika

Med občinstvom je bilo veliko članov kongresa, ki so že napovedali, da se bodo leta 2008 potegovali za Bushev položaj, in kamere so večkrat pokazale demokratskega senatorja Baracka Obamo iz Illinoisa in senatorko Hillary Clinton iz New Yorka, ki vodita v anketah med demokratskimi kandidati. Oba sta se kasneje v pogovoru za televizijo NBC negativno odzvala na Busheve besede o Iraku, tako kot so na drugih televizijah storili tudi drugi demokrati.

Demokratski senator Jim Webb iz Virginije, ki ima sina v Iraku, je v demokratskem odgovoru na Bushev govor ostro kritiziral iraško politiko. Dejal je, da je bila Busheva odločitev za vojno nepremišljena in da so ZDA zdaj talka predvidljivi zmešnjavi. Vietnamski veteran je celo podal strategijo, ki nasprotuje takojšnjemu popolnemu umiku iz Iraka, vztraja v vojni proti terorizmu, poziva k takojšnjemu prehodu k diplomaciji na regionalni ravni in iskanju formule, ki bo omogočila postopen umik iz Iraka.

Ameriških demokratov Bushev govor ni navdušil

Nova demokratska večina v ameriškem kongresu je Bushev govor sprejela s skepticizmom. Potrebna je takojšnja sprememba politike do Iraka, ki bi ameriškim silam v kratkem času omogočila umik iz te države, so vztrajali demokrati.

V uradnem odgovoru demokratov na Bushev govor je demokratski senator Jim Webb, ki ima sina v Iraku, dejal, da je bila Busheva odločitev za vojno nepremišljena in da je ameriški narod sedaj talec v nastali zmešnjavi. Webb je ostro kritiziral ameriško politiko v Iraku ter poudaril, da večji del države vojne v Iraku ne podpira več, podobno pa po njegovih besedah čuti tudi večina ameriških vojakov.

Vietnamski veteran je celo predlagal alternativno strategijo, ki bi temeljila na "takojšnjemu prehodu k močni diplomaciji na regionalni bazi", na politiki, ki bi omogočila umik ameriških vojakov z iraških ulic, ter na politični formuli, ki bi omogočila ameriškim silam, da v razumnem roku zapustijo Irak. Obenem pa demokrati podpirajo nadaljevanje vojne proti terorizmu ter zavračajo prezgoden umik iz Iraka, ki bi državo pahnil v nadaljnji kaos.

Bush bi moral prej misliti na posledice neuspeha v Iraku

Na Bushevo opozorilo pred posledicami umika iz Iraka se je na ameriški televiziji CNN hladno odzval tudi predsednik demokratske stranke Howard Dean, ki je menil, da bi moral predsednik na posledice neuspeha misliti, preden se je podal v vojno v Iraku. Posledice neuspeha bodo težke za Busha in njegove republikance, je ocenil Dean.

Kmalu glasovanje o alternativni resoluciji

Bushu bi lahko v prihodnjih dneh udarec zadali tudi kongres, ki razpravlja o predlogu neobvezujoče resolucije proti njegovi novi iraški strategiji. Zunanjepolitični odbor senata bo o resoluciji glasoval še danes ter jo najverjetneje potrdil, nato pa demokrati želijo, da v prihodnjem tednu pride do glasovanja o resoluciji v senatu, kjer jo podpira tudi vsaj osem republikancev.

Odzivi v Iraku

Na Bushev govor so se odzvali tudi v Iraku. Sunitski poslanec Husein al Faludži je ocenil, da Bush ni predlagal ničesar novega ter da njegova strategija Iračanom ne ponuja pravega upanja. Pozdravil pa je ocene ameriškega predsednika glede iranske vloge v iraškem konfliktu. Poslanec političnega bloka šiitskega skrajneža Moktade al Sadra Falah Hasan pa je menil, da bi morala ameriška administracija z "govora vojske" preiti na "govor miru" ter prevzeti logiko dialoga in političnih rešitev.