Tiskane izdaje
V nasprotju s komisijo »zadnje priložnosti« predsednika Jeana-Clauda Junckerja, ki je svoj mandat začela po hudi recesiji, vmes pa se je spopadla še z izbruhom migrantske krize, komisija Ursule von der Leyen svoje delo začenja v boljših okoliščinah, ugotavlja nekdanji stalni predstavnik Slovenije v EU. In vendar, pravi, pred seboj nima lahke naloge. Nova komisija je po njegovem mnenju pravilno zaznala, da so podnebne spremembe najaktualnejši izziv sodobnega časa. »Pokazala je razumevanje, da delovanje kot običajno ni več mogoče,« je dejal v intervjuju za Delo, ki ga bomo objavili v Sobotni prilogi. »Business as usual se ne more nadaljevati, zato je [komisija] pohitela z zelenim dogovorom.«
Zelene usmeritve komisije, s katerimi želi Bruselj doseči, da bo Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralno celina, naj bi bil tudi osrednja tema Lenarčičevih pogovorov s predsednikom vlade Marjanom Šarcem, predsednikom državnega zbora Dejanom Židanom in predsednikom republike Borutom Pahorjem.
Pobožna želja
Komisar je med obiskom v Ljubljani sodeloval na okrogli mizi, kjer je predstavil ključne naloge svojega resorja. Ta temelji na zagotavljanju humanitarne pomoči in upravljanju mehanizma civilne zaščite. Lenarčičev cilj po poročanju STA je, da bi bila EU po petih letih, ko bo zaključeval mandat, predvsem sposobnejša zagotavljati hitro in učinkovito humanitarno pomoč ljudem, ki jo potrebujejo. »Hkrati si želim, da bi bilo takih potreb po pomoči manj. Vendar se zavedam, da je to morda pobožna želja,« je povedal komisar. Intenzivnost in pogostost naravnih nesreč se bosta zaradi podnebnih sprememb verjetno le še povečevala.
Lenarčiča smo prosili tudi za komentar nespodbudnega razpleta podnebne konference v Madridu, ki se je dan pred njegovim obiskom končala brez preboja. »Skrb vzbujajoče je, da [državam] še vedno ni uspelo doseči močnega mednarodnega soglasja o nujnosti ukrepanja. Mislim, da nihče od razumnih, razmišljajočih ljudi, ne zanika negativnih učinkov podnebnih sprememb, ki smo jim že priča,« je poudaril sogovornik. Razumni ljudje tudi ne dvomijo več, da bodo stroški ukrepanja visoki, a še vedno precej nižji kot stroški neukrepanja. Edino pravo vprašanje po njegovem mnenju je, kako porazdeliti breme ukrepanja med državami. »To je eden od vzrokov, zakaj v Madridu ni bil dosežen preboj.«
