Tiskane izdaje
Zaradi konflikta, ki ga je v eni od kavkaških različic Kosova na dan začetka olimpijskih iger začel temperamentni in prenagljeni gruzinski voditelj Mihail Saakašvili, precenjujoč svoje prijateljstvo z Zahodom in podcenjujoč moč Rusije, se je zgodila zaostritev, ki spominja na čas hladne vojne, ko so bila poročila iz Moskve in Washingtona o dogajanju po svetu videti, kot da ne živimo vsi na istem planetu. Tako eni kot drugi so poročali zgolj o trpljenju »svojih« žrtev, vsi pa so licemerno obsojali neupravičene geostrateške interese drugih.
Še najmanj pozornosti so bili dobili tisti, o katerih sta se sporekla centra moči: Osetinci, ki jih je njihov rojak Stalin kaznoval s tem, da jih je razdelil med dve »suvereni« republiki. Glede realpolitičnih interesov dveh nekdanjih velesil se sliši vprašanje najbrž skrajno naivno: a zakaj si tudi ta narod, katerega jezik je še najbližji iranskemu - tako kot na primer Nemci - ne bi zaslužil, da bi nekoč zaživel v skupni državi? Državi, ki ne bi bila niti del ruskega niti ameriškega imperija?
Kakor ugotavlja ruski analitik Fjodor Lukjanov, je po 11. septembru 2001, ko so se v Washingtonu zavedeli, da jih lahko napadejo tudi iz najbolj odročnega dela sveta, v ZDA prevladalo mnenje, da ameriški geostrateški interesi pokrivajo ves planet. Še več, svoje interese jim je uspelo prodati kot univerzalne. Ker so se pri invaziji na Afganistan, kjer se je Moskva enkrat že opekla, ameriški interesi pokrili z ruskimi, je Rusija postala strateški partner, samodržca iz Kremlja in Bele hiše pa sta si pogledala v oči in moževala o sorodnosti duš.
Zaradi razpada sovjetskega imperija je še vedno oslabljena Rusija bolj ali manj tiho požrla širitev »univerzalnih« interesov na Irak, Balkan, godrnjaje je doslej sprejemala tudi »barvno revolucionarizacijo« svoje soseščine. Nedavni kavkaški spopad na območju, na katerem so v zgodovini že potekale »velike igre« med svetovnimi silami, je pokazal, da ji je tega dovolj. Pa še nezanemarljiv podatek: udeleženec teh »velikih iger« je bil nekoč tudi perzijski imperij, katerega ostanki so zaradi ameriške avanture v Iraku spet postali pomemben regionalni dejavnik.
Iz sobotne tiskane izdaje Dela!
