Tiskane izdaje
Posebni odposlanec ZDA za Zahodni Balkan Matthew A. Palmer pričakuje od nove vlade, da bo razveljavila carine na srbsko blago, ki so blokirale nadaljevanje dialoga o normalizaciji odnosov med Srbijo in Kosovom. V zameno naj bi Beograd odgovoril z zamrznitvijo kampanje za razveljavitev priznanja neodvisnosti Kosova.
Veliki trojki sledi Haradinaj
Da se bo po volitvah aktivno vključil v reševanje problema, je napovedal francoski predsednik Emmanuel Macron. Proces si prizadeva premakniti z mrtve točke tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je demantirala navedbe medijev, da bosta Berlin in Pariz imenovala posebnega odposlanca za kosovsko vprašanje. Veliki igralci še ne vidijo alternative za srbskega predsednika Aleksandra Vučića, čeprav ni naredil domače naloge. Tudi po zaslugi Prištine. Vučić ostaja ključni politični voditelj v regiji.
Po rezultatih javnomnenjskih anket v volilni tekmi najbolje kaže Demokratski zvezi Kosova (LDK) Isa Mustafe, gibanju Samoopredelitev (LVV) Albina Kurtija in Demokratski stranki Kosova (PDK) Kadrija Veselija. Veliki trojki sledita Zveza za prihodnost Kosova (AAK) Ramusha Haradinaja in stranka Nisma Fatmirja Limaja. Na oblast se lahko znova povzpne vojna koalicija, ker lahko Zahod drži njene voditelje, s predsednikom Hashimom Thaçijem (PDK) na čelu, v pesti s pomočjo posebnega tožilstva za vojne zločine Osvobodilne vojske Kosova.
Favorit za premiera Kurti
Čeprav med kandidati za premiera prepričljivo vodi Kurti, njegova morebitna zmaga še ne pomeni, da bo postal mandatar. Tudi na volitvah pred dvema letoma bi lahko LVV in LDK vzpostavili vladajočo koalicijo, vendar to ni bilo v interesu ZDA in EU. Haradinaj je potreboval koalicijo skoraj 20 strank, da je LVV ostala v opoziciji. Tudi Srbsko listo, ki je ravnala po navodilih Vučića. Kurti je za Delo povedal, da veleposlaništva na Kosovu, predvsem pet glavnih iz ZDA, Nemčije, Velike Britanije, Francije in Italije pravijo, da ne obstajajo nobeni dodatni kriteriji za LVV za prevzem oblasti, razen parlamentarna večina 61 poslanskih sedežev.
Na četrtih parlamentarnih volitvah po razglasitvi neodvisnosti se za premierski stolček potegujejo še Veseli, Haradinaj, Limaj in kandidat LDK Vjosa Osmani. Za 120 poslanskih sedežev, od katerih je 20 zajamčenih za poslance manjšinskih skupnosti, se poteguje 1060 kandidatov, na volitvah pa sodeluje 20 strank in štiri koalicije. Volilno pravico ima 1.937.869 volivcev. Čeprav je državna volilna komisija (CIK) izbrisala z volilnega seznama 46.917 volivcev, je na njem več volivcev, kot je prebivalcev.
Po oceni analitikov bodo volitve najbolj nepredvidljive doslej, ker so največje stranke tako sprte, da bodo težko sestavile povolilno koalicijo. Čeprav mnogi volivci niso naklonjeni koalicijam s PDK ali AAK na čelu, ker si želijo političnih sprememb, na koncu njihovi glasovi ne bodo odločilni, tudi če jih bodo kaznovali.
