Enrique Peña Nieto novi predsednik

Dokončen izid bo predvidoma potrjen čez nekaj dni, ko bodo preštete vse glasovnice.

Objavljeno
02. julij 2012 07.45
Posodobljeno
02. julij 2012 07.45
Jure Kosec, zunanja politika
Jure Kosec, zunanja politika
Le nekaj ur po zaprtju volišč so prvi uradni izidi kazali, da bo Enrique Peña Nieto, kandidat levosredinske Institucionalne revolucionarne stranke (PRI), zbral večino vseh glasov in socialiste po dvanajstih letih v opoziciji znova ponesel na oblast.

Prvi uradni izidi, objavljeni po t. i. hitrem štetju glasov, kažejo na gladko zmago 45-letnega nekdanjega zveznega guvernerja, potem ko je zanj v nedeljo glasovalo 38 odstotkov volivcev. Drugo mesto in sedem odstotkov glasov manj je osvojil voditelj levo usmerjene Stranke demokratične revolucije (PRD) Andrés Manuel López Obrador. Na tretje mesto se je s 25-odstotno podporo uvrstila kandidatka vladajoče Stranke narodne akcije (PAN) Josefina Vázquez Mota. Hitro štetje glasov, opravljeno na širokem vzorcu volilnih okrajev, predstavlja prvi uradni indic, komu je osemdeset milijonsko mehiško volilno telo namenilo največje število glasov. Za zmago na volitvah zadošča že osvojitev relativne večine. Dokončen izid bo predvidoma potrjen čez nekaj dni, ko bodo preštete vse glasovnice.

Nova politika

S pričakovano zmago Enriqueja Peñe Nieta se zaključuje obdobje konservativne oblasti, ki jo je v zadnjih dveh mandatih poosebljala predsedniška dvojica Fox-Calderón. Prvič po letu 2000 se na oblast zdaj vrača levosredinska opcija, ki je državi pod pretvezo demokratične ureditve pred tem neprekinjeno vladala kar 71 let. Po objavi delnih izidov volitev, na katerih je prebivalstvo poleg predsednika volilo tudi nov kongres, je Enrique Peña Nieto v govoru množici svojih podpornikov še enkrat zagotovil, da predstavlja novo generacijo politikov in da vrnitev v (nedemokratično) preteklost za Mehiko ne pride v poštev.

Na kandidata Institucionalne revolucionarne stranke (PRI) se je v zadnjih tednih usul plaz kritik, da se je na poti na oblast posluževal starih nedemokratičnih in manipulativnih praks. Obtožbe, da je največja televizijska mreža v državi, Televisa, v zadnjih letih v zameno za denar pristransko poročala o nekaterih politikih, tudi o Peñi Nietu, so bile povod za množične demonstracije, ki jih je po državi organiziralo na novo vzpostavljeno študentsko gibanje. Afera, kot kaže, ni bistveno vplivala na končni rezultat. Po objavi delnih izidov je Peña Nieto prebivalstvo pozval k narodni enotnosti in vztrajal, da je »v današnji pluralni in demokratični Mehiki« dovolj prostora za vse. Ob vsesplošnem navdušenju podpornikov je Peña poudaril, da je PRI na volitvah dobila drugo priložnost, ki pa je ne bo zapravila.

Zadnja beseda

Medtem ko je neuradnemu zmagovalcu volitev že čestital aktualni predsednik države Felipe Calderón, drugouvrščeni kandidat poraza (še) ni hotel priznati. Za razliko od tesne tekme s Calderonóm pred šestimi leti tokratni izid hitrega štetja nakazuje, da Andrésu Manuelu Lópezu Obradorju ne bo uspelo premagati močno favoriziranega nasprotnika. López Obrador danes po pričakovanjih ni želel priznati poraza. Kakor je dejal, »zadnja beseda še ni bila izrečena«. Kljub njegovemu vztrajanju nič ne kaže, da bi lahko državo tudi tokrat zajela povolilna politična kriza, podobna tisti iz leta 2006.

Tretjeuvrščena Josefina Vázquez Mota, kandidatka vladajoče stranke PAN, ki jo je podprla dobra četrtina volivcev, je svoj poraz priznala že v nedeljo, z besedami, da ji volilni trend do zdaj nikakor ni bil naklonjen. Njeno usodo so zapečatili problemi z gospodarstvom in naraščanjem nasilja, za katere PAN med iztekajočim se mandatom ni uspela ponuditi ustrezne rešitve. Vsesplošno odsotnost idej na strani vladajoče stranke so med kampanjo izkoristili socialisti. Peña Nieto se je zavezal, da bo izboljšal gospodarsko rast in se namesto neposrednega obračunavanja z organiziranim kriminalom raje osredotočil na zagotavljanje splošne varnosti prebivalstva. Ob tem je vztrajal, da se bo boj proti trgovini z mamili med njegovim mandatom nadaljeval.

Kljub Nietovemu uspehu se je stranki v tekmi za spodnji in zgornji dom kongresa obetal slabši rezultat. Koalicijo, v kateri sodeluje PRI, je po delnih izidih podprlo 37 odstotkov volivcev, devet odstotnih točk manj kot na zadnjih kongresnih volitvah pred tremi leti.