Tiskane izdaje
Med nasprotniki predsednika madžarske vlade je povzročil največ razburjenja del posnetka, v katerem zdaj že nekdanja politika avstrijske svobodnjaške stranke v vili na Ibizi ponujata domnevni ruski vlagateljici, naj kupi polovični delež tabloida Kronen Zeitung. »Hočemo zgraditi takšno medijsko prostranstvo, kakršno je zgradil Orbán,« je izjavil prejšnji avstrijski podkancler Heinz-Christian Strache. Navedel je primer »velikega igralca«, avstrijskega poslovneža Heinricha Pecino, ki je »v zadnjih 15 letih za Orbána kupil vse madžarske medije ter mu jih podredil«. Da je bil zaradi Pecinove prevare pozneje v domovini obsojen, Strache ni govoril, so pa zaradi Orbánove »posredne« vpletenosti poslanci desničarske opozicijske stranke Jobbik zahtevali posebno sejo parlamenta.
V Avstriji je afera Ibiza povzročila resne premike v ljudskem razpoloženju, svobodnjaki, ki so jim prej napovedovali, da bodo imeli v evropskem parlamentu še kakega poslanca več, pa bi lahko konec tedna doživeli hladen tuš. V Orbánovi stranki nimajo takšnih strahov. Javnomnenjske raziskave že dlje vztrajno kažejo, da imajo več kot polovično podporo med volivci, v Fideszu, ki ima zdaj 12 od 21 madžarskih poslanskih sedežev v Strasbourgu, pa se nadejajo, da bosta v novi sestavi evropskega parlamenta sedela še dva.
Migracija je ključ do zmage
»To bodo najpomembnejše evropske volitve, odkar jih imamo,« je pred dnevi izjavil predsednik parlamenta László Kövér. Skupini starejših privržencev je na predvolilnem shodu v predmestju Budimpešte razložil, da bodo na volitvah odločali o svoji prihodnosti. »Vprašanje migracije bo odločilo o bodočnosti Evrope,« je bil bolj natančen dolgoletni sodelavec madžarskega premiera, ki je bil leta 1988 eden od soustanoviteljev zdaj vladajoče stranke Fidesz. Tako meni tudi večina Madžarov, če je verjeti nedavnim rezultatom raziskave Eurobarometer o tem, kaj je za ljudi na stari celini najbolj pereč problem, s katerim se mora spopasti Evropska unija.
Na Madžarskem, kjer so v času begunske krize med prvimi postavili protipribežniške ograje na meji, so vprašanje migracije rešili tako, da so si ta teden prislužili ostro kritiko Sveta Evrope. Na 37 straneh poročila, ki ga je podpisala komisarka za človekove pravice pri tej mednarodni organizaciji Dunja Milatović, je precej obtožb zaradi »stigmatizacije« in »kriminalizacije« delovanja nevladnih organizacij ter zmanjševanja enakopravnosti med spoloma, a Madžarsko je največ graje doletelo prav zaradi obravnavanja pribežnikov oziroma prosilcev za azil.
V Svetu Evrope so obtožili Madžarsko kratenja človekovih pravic in uporabe protimigrantske retorike, ki med prebivalstvom spodbuja ksenofobične predsodke, strah in sovraštvo. V poročilu so opozorili na pretirano uporabo policijske sile proti pribežnikom ter ugotovili, da na Madžarskem vlada »sistemsko zavračanje prošenj za azil«. Madžarsko zunanje ministrstvo se je takoj odzvalo in na 18 straneh odgovora ovrglo obtožbe Sveta Evrope.
