Novi predsednik Evropskega parlamenta je Pöttering

Evropski poslanci so na zasedanju v Strasbourgu že v prvem krogu za novega predsednika parlamenta izvolili nemškega poslanca iz vrst Evropske ljudske stranke Hansa-Gerta Pötteringa.

Objavljeno
16. januar 2007 19.20
stalni predstavnik pri EU, veleposlanik Ciril Štokelj
Strasbourg/Bruselj/Berlin - Poslanci Evropskega parlamenta so danes na zasedanju v Strasbourgu že v prvem krogu za novega predsednika parlamenta izvolil nemškega poslanca iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP) Hansa-Gerta Pötteringa. Na tajnem glasovanju je za Pötteringa glasovalo 450 poslancev, medtem ko so njegovi protikandidati prejeli precej manj glasov: poslanka Zelenih, Monica Frassoni je prejela 145 glasov, poslanec združene levice (GUE/NGE) Francis Wurtz 48 glasov, poslanec iz skupine neodvisnih Jens-Peter Bonde pa 46 glasov.

Skupaj je bilo na tajnih volitvah oddanih 715 glasovnic, od tega je bilo veljavnih 689. Za izvolitev je Poetteringu zadoščala že absolutna večina slednjih, to je 345 glasov.

61-letni Nemec Pöttering v Evropskem parlamentu ni novinec, saj je bil za poslanca prvič izvoljen leta 1979. To edino neposredno voljeno institucijo bo vodil drugo polovico trenutnega petletnega mandata oziroma do volitev leta 2009. Na položaju je Pöttering nasledil španskega socialista Josepa Borrella, ki je parlament vodil od julija 2004 oziroma prvo polovico šestega sklica.

Štokelj postal namestnik šefa Pötteringovega kabineta

Stari poslanski lisjak Pöttering, ki strasbourške sedeže greje torej že 27 let, vodstvo poslanske skupine pa je prejšnji teden prepustil francoskemu kolegu Josephu Daulu, je bi kot napovedano izvoljen v prvem krogu, podobno kakor njegov predhodnik Borrell. Novi predsednik evropskega parlamenta je tudi že izbral štab sodelavcev, v katerem bo vidno vlogo igral nekdanji slovenski veleposlanik pri EU Ciril Štokelj, ki je postal namestnik šefa Pötteringovega kabineta, med drugim pa bo pristojen tudi za zunanjo politiko.

"Evropski parlament je glas evropskih državljanov in od danes naprej je ta glas tvoj"

Iz poslanskih vrst so se nato zvrstile čestitke novemu predsedniku Evropskega parlamenta. "Evropski parlament je glas evropskih državljanov in od danes naprej je ta glas tvoj," je v čestitki dejal Daul. Ob tem je izrazil prepričanje, da ima Pöttering vse potrebne lastnosti za izvajanje novih dolžnosti, institucije EU pa so po njegovih besedah že okrepile svoje pristojnosti in to prav po zaslugi Pötteringa.

Čestitkam se je pridružil tudi vodja socialistov (PSE) Martin Schulz, ki je dejal, da bo njihova politična skupina pazila predvsem na to, da bo novi predsednik pri svojem delu nevtralen. Pötteringu pa je zagotovil lojalnost PES pri njegovem delu. Vodja skupine liberalcev (ALDE) Graham Watson pa je dejal, da je sicer njihova skupina nasprotovala vnaprejšnjemu dogovoru med EPP in PES o delitvi predsedniškega mesta v tem mandatu, vendar je večina njihovih poslancev kljub temu glasovala za Pötteringa, saj spoštuje njegove dosedanje delo.

Vodja Zelenih Daniel Cohn-Bendit pa je od novega predsednik parlamenta zahteval več neodvisnosti za upravo parlamenta in odprto razpravo o sedežu te institucije. Prav tako je dejal, da zastoja pri sprejemanju ustavne pogodbe EU ne bo rešila nova medvladna konferenca, temveč le javna razprava. "Povej to svoji najbolj priljubljeni kanclerki," je dejal Cohn-Bendit in imel pri tem v mislih trenutno predsedujočo EU, nemško kanclerko Angelo Merkel, ki si je za eno prednostnih nalog nemškega predsedovanja EU zastavila prav zagon projekta ustavne pogodbe.

Čestitkam poslancev se je pridružil tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki prav tako ni skoparil s pohvalami na račun dolgoletnih izkušenj in dobrega dela Pötteringa v Evropskem parlamentu. Ob tem je poudaril, da gre za zgodovinski trenutek, saj šteje zdaj Evropska unija 27 članic, z Evropskim parlamentom pa se tako glede na število držav katerih poslance združuje ne more primerjati noben parlament na svetu.

Nemška kanclerka in predsedujoča Evropski uniji Angela Merkel je pozdravila današnjo izvolitev. Merklova bo strankarskemu kolegu Poetteringu osebno čestitala v sredo med obiskom v Strasbourgu.

"Spričo vedno večjega ugleda Evropskega parlamenta je prav za nemško kanclerko kot predsedujočo EU pomembno imeti prepričanega Evropejca za predsednika Evropskega parlamenta," je v Berlinu dejal tiskovni predstavnik nemške vlade.

Peterle pozdravil Pötteringovo izvolitev

Lojze Peterle je ob polovici mandata po predhodnem dogovoru predal mesto vodje slovenske delegacije ELS-ED Mihaelu Brejcu. Peterle se je namreč odločil, da se bo letos še posebej posvetil Sloveniji in svoji kandidaturi za predsednika države.

Peterle, ki je v preteklih letih dobro sodeloval z Pötteringom je pozdravil njegovo izvolitev za novega predsednika Evropskega parlamenta ter dejal: "novi predsednik bo skrbel za nadaljnjo okrepitev vloge in podobe Evropskega parlamenta. Pöttering je človek z dolgoletnimi političnimi izkušnjami in z jasnimi pogledi na prihodnost Evropske zveze. Izhaja iz jasnih vrednot in načel in je bil vedno pozoren do novih držav in tudi manjših držav članic ter je večkrat obiskal Slovenijo." Peterle je še dodal, da "pozdravlja namen novega predsednika, da bo okrepil vlogo Evropskega parlamenta v medkulturnem dialogu, kar bo tudi ena od prioritet Slovenskega predsedovanja."

Prav tako so izvolitvijo zadovoljni ostali slovenski poslanci v EPP (ELP) že omenjeni novi vodja slovenske delegacije ELS-ED v Evropskem parlamentu Miha Brejc, Romana Jordan Cizelj in Ljudmila Novak.

Čestitkam se je pridružil tudi Predsednik Državnega zbora France Cukjati, ki je Pötteringa ob tej priložnosti še povabil, naj obišče Slovenijo.

Poleg novega predsednika parlamenta volili tudi 14 podpredsednikov

Evropski parlament je popoldne izvolil še 14 podpredsednikov. Ker se je za ta položaj potegovalo enako število kandidatov, kot je bilo mest, se pravi 14, so bili podpredsedniki izvoljeni z aklamacijo. Poslanci so namreč, še preden so oddali glasovnice, v znak soglasja s kandidaturami glasno zaploskali.

Štirje podpredsedniki Evropskega parlamenta prihajajo iz najmočnejše politične skupine, Evropske ljudske stranke (EPP), pet iz druge najmočnejše skupine, socialistov (PES), dva iz vrst liberalcev (ALDE), po enega pa imajo politične skupine Zelenih, Združene evropske levice - Nordijske zelene levice (EUL/NGL) in Skupina združenje za Evropo narodov (UEN).

Le dva podpredsednika prihajata iz novih članic Evropske unije in sicer iz Poljske. Vsi ostali prihajajo iz starih članic EU in to predvsem iz večjih držav. Trije podpredsedniki prihajajo iz Italije, po dva iz Francije, Velike Britanije in Španije, po eden pa iz Nemčije, Španije in Portugalske.

Novi podpredsedniki parlamenta so (navedeni po abecednem vrstnem redu): Adam Bielan (UEN,Poljska), Luigi Cocilovo (ALDE, Italija), Rodi Kratsa-Tsagaropoulou (EPP, Grčija), Mario Mauro (EPP, Italija), Edward McMillan-Scott (EPP, Velika Britanija), Luisa Morgantini (GUE/NGL, Italija), Pierre Moscovici (PES, Francija), Miguel Angel Martinez Martinez (PES, Španija), Gerard Onesta (Zeleni, Francija), Mechthild Rothe (PES, Nemčija), Manuel Antonio dos Santos (PES, Portugalska), Marec Maciej Siwiec (PES, Poljska), Alejo Vidal-Quadras (EPP, Španija) in Diana Wallis (ALDE, Velika Britanija).

Podpredsedniki nadomeščajo predsednika Evropskega parlamenta pri opravljanju njegovih nalog, še posebej med plenarnimi zasedanji, kjer tudi vodijo seje in razprave. Predsednik jih lahko pooblasti za opravljanje katere koli od svojih nalog, večinoma pa se podpredsedniki specializirajo za različna delovna področja.

Evropski parlament je izvolil tudi šest kvestorjev, ki so v parlamentu pristojni za finančno-administrativne zadeve. Trije prihajajo iz najmočnejše politične skupine, Evropske ljudske stranke (EPP), dva iz vrst drugih najmočnejših, evropskih socialistov (PES), eden pa iz vrst liberalcev (ALDE).

Za kvestorje so bili izvoljeni Mia de Vits (PSE, Belgija), Szabolcs Fazakas (PES, Madžarska), Ingo Friedrich (EPP,Nemčija), Astrid Lulling (EPP, Luksemburg), Jan Mulder (ALDE, Nizozemska) in James Nicholson (EPP, Velika Britanija).

Prve volitve v Evropski parlament bodo v Romuniji 13. maja

Romunski predsednik Traian Basescu je danes razglasil, da bodo volitve v Evropski parlament v Romuniji potekale 13. maja. Na volitvah bodo Romuni prvič izbirali 35 evropskih poslancev, ki jih bodo v Strasbourgu in Bruslju zastopali pet let. Število poslancev Evropskega parlamenta se je z Romuni in Bolgari s 732 povečalo na 785.

Zgodovina evropskega parlamenta

Od leta 1979, ko so bile izvedene prve neposredne volitve poslancev v Evropski parlament, se je v petih parlamentarnih sklicih in pol na vodilnem položaju izmenjalo enajst predsednikov. Prva predsednica neposredno izvoljenega Evropskega parlamenta je bila francoska liberalka Simone Veil (1979-1982).

Sicer pa Evropski parlament ne deluje le od leta 1979, ko so bile izvedene neposredne volitve poslancev. Parlamentarno institucijo je ustanovila že 1952 uveljavljena Pariška pogodba, s katero je bila ustanovljena Evropska skupnost za premog in jeklo. Na podlagi pogodbe je bila ustanovljena skupna evropska skupščina z nadzorno vlogo, v kateri so sedeli poslanci, imenovani s strani nacionalnih parlamentov. Prvi predsednik skupščine, predhodnice današnjega Evropskega parlamenta, je bil socialist in Belgijec Paul Henri Spaak (1952-1954).

Z letom 1958 je evropsko združevanje začelo potekati na podlagi Rimskih pogodb o Evropski gospodarski skupnosti in Evropski skupnosti za atomsko energijo. Predvsem prva je integracijo dvignila na višjo raven, s čimer je tudi skupščina postala bolj prominentna. Prvi predsednik parlamenta po uveljavitvi Rimskih pogodb je bil francoski krščanski demokrat Robert Schumann (1958-1960).