Volilni izid, zlasti pa potrditev izgube politične moči severnoirskih unionistov v britanskem parlamentu, je prisilil največjo unionistično in največjo republikansko stranko, da sta, sicer s stisnjenimi zobmi, sklenili nov koalicijski dogovor in s tem končali obdobje efektivnega brezvladja, drugo najdaljše od konca severnoirskega konflikta pred več kot dvema desetletjema.
Vodstvi Demokratičnih unionistov (DUP) in irske republikanske stranke Sinn Féin (v skladu z velikonočnim sporazumom v vladi vselej sedita največja unionistična in največja republikanska stranka) sta pod budnim očesom britanske in irske vlade dosegli dogovor o oblikovanju koalicije, ki jo bo kot prva ministrica še naprej vodila vodja DUP Arlene Foster, s podpredsednico stranke Sinn Féin Michelle O'Neill kot svojo namestnico.
V dogovoru sta se stranki sporazumeli glede vrste nerešenih vprašanj, ki so se nakopičila vse od razpada zadnje vlade. Poleg priznanja irščine kot uradnega jezika na Severnem Irskem bo nova oblast pozornost posvetila tudi reševanju bolj akutnih težav, povezanih s stavkama zdravstvenih delavcev ter učiteljev, zaradi katerih sta po mnenju analitikov obe stranki na decembrskih predčasnih volitvah zabeležili enega svojih najslabših rezultatov do sedaj.
V skladu s koalicijskim dogovorom, ki nosi naslov Novo desetletje, nov pristop, bo britanska konservativna vlada pripravila tudi finančni paket, s katerim bo občutno povečala število investicij za Severno Irsko in s tem tudi poskušala odgovoriti na kakršne koli dvome o prihodnosti regije po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije.
Od varovala do dogovora
Irsko vprašanje je bilo ena od temeljnih ovir na poti do sklenitve ločitvenega sporazuma med Združenim kraljestvom in EU, na podlagi katerega bo država 31. januarja uradno izstopila iz povezave. V novem sporazumu, ki so ga britanski in evropski pogajalci dosegli oktobra lani, ni več spornega irskega varovala, ki je bil glavni vzrok za to, da je prejšnji britanski parlament trikrat zavrnil prvotni dogovor, s katerim se je novembra 2018 s pogajanj vrnila vlada Therese May.
Pri njegovi zavrnitvi so ključno vlogo odigrali poslanci DUP, ki so z glasovi sicer več kot dve leti na oblasti podpirali manjšinsko vlado prejšnje britanske premierke, na koncu pa odigrali eno od ključnih vlog pri njenem rušenju. Toda z menjavo v samem vrhu britanske politike na koncu niso veliko pridobili. Nič kaj bolj namreč niso bili zadovoljni z novim sporazumom, ki ga je iz Bruslja prinesel Boris Johnson; nekateri unionisti so verjeli, da je za Severno Irsko še slabši od prejšnjega. Toda po prepričljivi zmagi na decembrskih volitvah, po kateri je britanski premier vzpostavil večinsko konservativno vlado, je politični kapital poslancev DUP v Westminstru usahnil, s tem pa so se stvari vsaj na videz postopoma začele vračati nazaj v ustaljene tire. Koalicijski dogovor je še eden najbolj nazornih dokazov tega.
Ne glede na preboj, ki je bil v Belfastu dosežen ta konec tedna, je pred vsemi vpletenimi stranmi veliko dela. Severna Irska bo tako s političnega kot varnostnega vidika namreč ostala eden najbolj problematičnih delov stare celine, z brexitom pa bo kompleksnost izzivov samo še narasla.