Tiskane izdaje
Od našega dopisnika
Ni ga turista, ki se ne bi poskusil fotografirati z gardisti, ki strumno stojijo pri vsakih vratih v papeško državico, nekateri verniki jih ponosno obravnavajo kot najzanesljivejšo izmed vseh vojska na svetu. To je bilo nekoč tudi res, zdaj so gardisti vidni in simbolični stražarji, čeprav so ob držanju helebarde usposobljeni tudi v borilnih veščinah in nošenju pištole. Zelo izurjeni orožniki v civilu, ki so pomešani med verniki in turisti, ali pa v orožniških uniformah med palačami so za obzidjem komaj opazni, vendar so zelo zanesljivi papeški branilci. Pred štiridesetimi leti je tedanji papež Pavel VI. razpustil po njegovem nepotrebni palatinsko in plemiško gardo, ostala je švicarska, njej so se pridružili poklicni italijanski orožniki.
Vsako leto šestega maja za obzidjem, kjer Švicarji tudi stanujejo, med službovanjem pa so vatikanski državljani, pripravijo slovesnost v spomin na šesti maj leta 1527. Takrat je 147 Švicarjev padlo, ko so v Angelskem gradu branili in tudi obranili papeža Klementa VII. Gardo so ustanovili 21 let prej, ko je iz Švice čez zasnežene Alpe januarja prikorakalo 150 oboroženih švicarskih katolikov, vse odtlej papeževih plačanih vojakov. Spopadali so se s plačanci, ki so jih nad Rim in papeža pošiljali posvetni vladarji.
Včeraj je na slovesno zaprisego novih gardistov na vatikanskem trgu svetega Damasa prišla tudi švicarska zvezna predsednica Doris Luethard, ki jo je dopoldne sprejel tudi papež Benedikt XVI. V njegovem imenu se je slovesne prisege novih gardistov udeležil papeški notranji minister nadškof Fernando Filoni.
Med »novimi« Švicarji, ki smejo biti ob prisegi stari od 19 do 30 let, biti morajo neporočeni, pobožni, vojaško priučeni v švicarski vojski, je sedemnajst nemških Švicarjev, enajst jih prihaja iz francosko govoreče Švice, dva iz retoromanske, eden pa iz tistega dela, kjer govorijo italijansko. Vsi gardisti naj bi znali ali vsaj razumeli tudi italijansko, vendar take pri vhodih v papeško državo redko srečate. Če gardisti ostanejo v službi več let, se smejo tisti, ki jih to zanima, tudi poročiti.
Širša javnost je več zanimanja na videz folklornim Švicarjem namenila pred ducatom let, ko je eden izmed gardistov ubil poveljnika in njegovo venezuelsko ženo, potem pa si je sodil sam. O vzrokih tragedije se nikoli ni izvedelo prav nič, govoric o tem in onem je bilo veliko.
Streljanje med gardisti je takrat vzbujalo skoraj toliko pozornosti kot zdaj pedofilske afere. Zaradi prikrivanja pedofilov je papež Ratzinger včeraj sprejel odstop še dveh irskih škofov. Uradno ju je odslovil zaradi starosti.
Iz petkove tiskane izdaje Dela
