Tiskane izdaje
Moskva – Po enem najbolj krvavih dnevov v skoraj leto dni dolgi sirski vstaji, v katerem je bilo po poročanju opozicijskih aktivistov ubitih 70 ljudi, se je sirska opozicija odpravila v Moskvo, ki je prejšnji mesec skupaj z uradnim Pekingom vložila veto na resolucijo o usmerjenih sankcijah proti režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada.
Ruska zadržanost je posledica slabih izkušenj iz Libije in lastnih interesov v najbolj zanesljivi partnerici na Bližnjem vzhodu. Režim sirskega predsednika Bašarja al Asada je vse bolj izoliran in Rusija je ena redkih držav, ki mu še ni povsem obrnila hrbta in je celo obsodila »vnaprej načrtovano« izključitev Sirije iz Arabske lige. »Rusija in mednarodna skupnost morata dati jasno znamenje in od Bašarja al Asada zahtevati, da odide,« je rusko vodstvo pozval Burhan Galjun, predsednik Sirskega narodnega sveta v izgnanstvu. »Želimo si, da bi se kriza čim prej končala in to brez zunanjega vmešavanja,« je poudaril predsednik največje sirske opozicijske skupine, ki je nastala v Turčiji pred mesecem dni. Cilj »zgodovinske fronte« proti Asadu je »zadostiti želji Sircev po odstranitvi režima«.
Zaradi strahu pred zunanjim vmešavanjem, do kakršnega je po sprejetju resolucije št. 1973 prišlo v Libiji, kjer je izgubilo življenje 30.000 ljudi, Rusija bojkotira sprejetje resolucije o sankcijah, s katero hoče Zahod kaznovati Sirijo zaradi nasilja nad protestniki. Rusija tako kot v primeru Irana vztraja pri dialogu: »Treba je sprejeti reforme, ki bodo v prid vsem Sircem,« je ruski zunanji minister Sergej Lavrov pozval k uveljavitvi mirovne pobude Arabske lige, ki predvideva prekinitev ognja, umik tankov z ulic in takojšnji dialog med režimom in njegovimi nasprotniki. »Glavna ovira za uresničitev tega načrta je sirska oblast, zaradi katere je vsak dan ubitih od 20 do 40 mirnih prebivalcev. Ena od zahtev iz pobude je tudi, da iz zapora izpustijo vse politične zapornike, česar pa niso storili,« je možnost dialoga z Asadom zavrnil vodja sirske delegacije.
K dialogu je Moskva pozivala že med oktobrskim obiskom predstavnikov opozicijskega Narodnega odbora za enotnost sirskih komunistov. »Predstavniki sirske notranje opozicije smo se vam prišli zahvalit, ker ste v varnostnem svetu vložili veto na resolucijo o Siriji.
S tem ste preprečili zunanje vmešavanje in odprli pot za dialog,« je takrat poudaril generalni sekretar komiteja Kadri Džamil. »Ruski veto ne pomeni, da ima sirski režim bianco menico. Gre za zadnji poziv oblastem in opoziciji, da sedejo za skupno mizo in začnejo vsenarodni dialog,« je rusko logiko predstavil predsednik zunanjepolitičnega odbora sveta federacij Mihail Margelov.
Sirija je še iz sovjetskih časov najpomembnejša ruska partnerica na Bližnjem vzhodu, prijateljski odnosi pa temeljijo predvsem na orožarskih poslih in dejstvu, da Sirija ruskemu vojaškemu ladjevju iz oporišča Tartus omogoča hiter dostop do Sredozemskega morja, Atlantskega in Indijskega oceana ter Rdečega morja. »Še naprej bomo spoštovali ruske interese,« so sirski disidenti zagotovili ruskim oblastem.
