Tiskane izdaje
Obama se je srečal z vrhovnim poveljnikom ameriških sil v Iraku Rayjem Odierno in s 600 od 139.000 tam nameščenih ameriških vojakov, desetim izmed katerih je tudi podelil medalje. Ob tem je dejal, da ZDA posvečajo veliko časa izboljšanju razmer v Afganistanu, da pa je pomemben tudi Irak.
Kot je pojasnil tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs, naj bi se Obama poleg tega po telefonu pogovarjal z iraškim predsednikom Džalalom Talabanijem in premierom Nurijem al Malikijem. Osebno srečanje z iraškimi voditelji ameriškemu predsedniku po Gibbsovih besedah preprečuje slabo vreme, zaradi katerega je polet s helikopterjem nemogoč.
Obamov obisk Iraka po zaključku osemdnevne evropske turneje je zaradi varnostnih razlogov ostal skrivnost do zadnjega. Kot razlog za obisk je Gibbs navedel bližino Iraka Turčiji kot Obamovi zadnji evropski postojanki, namero predsednika ZDA, da se z iraškim vodstvom pogovori o politični prihodnosti, ter njegovo željo, da vojakom izkaže spoštovanje.
Čeprav je bil današnji Obamov obisk v Iraku prvi od nastopa funkcije predsednika, pa je državo kot predsedniški kandidat že obiskal lani. Februarja je Obama, ki je nasprotoval ameriški invaziji na Irak leta 2003, sicer naznanil novo strategijo, v skladu s katero se bo večina ameriških bojnih enot iz Iraka umaknila do avgusta 2010, okoli 50.000 vojakov pa bo tam ostalo do konca leta 2011.
Obama se je v Turčiji sešel z verskimi voditelji in študenti
Obama je današnji dan začel s srečanjem z verskimi voditelji, natančneje z armenskim patriarhom za celotno Turčijo Aramom Stesjanom, glavnim carigrajskim rabinom Isakom Halevo, glavnim carigrajskim muftijem Mustafo Cagricijem in sirskim pravoslavnim nadškofom Jusufom Cetinom, nato pa je sledil še zaseben pogovor s carigrajskim ekumenskim patriarhom, duhovnim voditeljem kakih 300 milijonov pravoslavcev, Bartolomejem I.
V spremstvu turškega premiera Recepa Tayyipa Erdogana si je ameriški predsednik nato ogledal dve največji znamenitosti mesta ob Bosporski ožini, Hagio Sofijo in bližnjo Modro mošejo ali mošejo sultana Ahmeta. Obisk je Obama zaključil s srečanjem s turškimi študenti, na katerem je med drugim ponovil, da so ZDA kljub svojim napakam in pomanjkljivostim pripravljene na novo poglavje v odnosih z muslimani in ostalim svetom.
Ameriški predsednik je medtem že odpotoval v domovino ter tako zaključil evropsko turnejo, v okviru katere se je pred tem udeležil vrha skupine G20 v Londonu, vrhunskega zasedanja ob 60-letnici Nata ter vrha EU-ZDA v Pragi.
Obamov svetovalec David Axelrod je turnejo označil za "zelo uspešno in zelo produktivno". "Mislim, da smo na srečanjih dosegli otipljiv napredek," je dodal in pojasnil, da je bil na srečanju G20 oblikovan globalni okvir za nadaljnje reševanje krize, na vrhu Nata so ZDA dobile podporo za novo strategijo v Afganistanu, medtem ko je bil obisk v Turčiji začetek izboljševanja odnosov s ključno zaveznico.
Turški komentatorji medtem že hvalijo Obamovo ponedeljkovo srečanje s turškim predsednikom Abdullahom Gülom in njegov nagovor v turškem parlamentu. Časniki pozdravljajo njegov nov pristop k odnosom s Turčijo in muslimanskim svetom ter še posebej njegovo odločitev, da se izogne konkretnim ocenam glede vprašanja turškega genocida nad Armenci, njegovo podporo članstvu Turčije v Evropski uniji ter njegovo odločno izjavo, da ZDA nikoli niso bile in ne bodo v vojni z islamom.
