Tiskane izdaje
Zakaj je Obama več kot samo Bush s človeškim obrazom, pojasnjuje Slavoj Žižek v britanskem dnevniku Guardian.
V odgovoru na vprašanje, kako to, da je Obama ponovno zmagal, si Žižek sposodi pojem francoskega filozofa Jean-Clauda Milnerja, »razred stabilnosti«, ki ni klasični vladajoči razred, temveč vanj spadajo vsi, ki so zavezani stabilnosti in ohranjanju obstoječega gospodarskega, družbenega in političnega reda. Po Žižkovem mnenju je za zmago na volitvah ključno prepričati ta razred. To je Obami uspelo; večino, ki je volila zanj, so odbile radikalne spremembe, ki so jih zagovarjali republikanci in verski fundamentalisti.
Obama pa Žižkovem mnenju sicer ne ponuja rešitve za hromečo krizo zahodnih družb, saj se je za jedro njegovega tolikokrat opevanega »upanja« izkazalo, da sistem lahko preživi s skromnimi spremembami. A vseeno Žižek meni, da Obame ne gre odpisati in da ni »samo Bush s človeškim obrazom«: »Čeprav je njegovo zdravstveno reformo razvodenelo toliko kompromisov, da ni na koncu ostalo skoraj nič od nje, je bila debata, ki jo je sprožila, izjemno pomembna. Velika umetnost politike je vztrajati pri določeni zahtevi ki, čeprav je scela realistična, uresničljiva in legitimna, zmoti jedro hegemonistične ideologije.«
Ravno to je bil po Žižkovem mnenju primer zdravstvene reforme: dotaknila se je jedra ameriške ideološke zgradbe: svobode izbire. Njegova zdravstvena reforma je učinkovito osvobodila velik del Američanov dvomljive "svobode" od skrbi, kdo bo pokril stroške za zdravljenje.
Po njegovem mnenju svoboda izbire deluje le, če obstaja kompleksna mreža pravnih, izobraževalnih, etičnih, gospodarskih in drugih pogojev. Zato bi morale biti za zgled države, kot je Norveška: čeprav vsi glavni akterji spoštujejo osnovni socialni sporazum in velike družbene projekte izvajajo v duhu solidarnosti, sta družbena dinamika in produktivnost na izjemno visoki ravni.
Žižek se ne strinja z očitki Obami, da Američane razdvaja namesto da bi jih združeval v iskanju skupne rešitve: »v kriznih razmerah je nujna delitev med tistimi, ki hočejo nadaljevati s starimi parametri in onimi, ki se zavedajo potrebe po spremembah.« Taka delitev, ne pa oportunistični kompromisi, so po Žižkovem prepričanju edina pot k pravi enotnosti.
Nazadnje se Slavoj Žižek v Guardianovem komentarju posveti še kritiki Trumpovih tviterskih sporočilih po Obamovi zmagi, v katerih je volitve označil kot prevaro in pozval k pohodu na Washington. Žižek jih interpretira kot dvom v buržoazno formalno demokracijo, ki jo sicer običajno izraža radikalni levičarji (kar Trump brez dvoma ni): »površinske svoboščine zakrivajo moč elit, ki svojo voljo uveljavljajo prek nadzora nad mediji in manipulacijami«. V tem je po Žižkovem mnenju zrno resnice: ponovno je treba vzpostaviti demokracijo, v naslednjih štirih letih je treba izkoristiti in razširiti vsako razpoko, skozi katero se je pokazala luč že v prvem mandatu Baracka Obame.
