Tiskane izdaje
Stockholm - Dobitnik Nobelove nagrade za mir je ameriški predsednik Barack Obama. Letošnje število nominacij je bilo rekordno, saj se je za nagrado potegovalo kar 205 kandidatov. Petčlanska komisija pa je za dobitnika nagrade izbrala predsednika ZDA Baracka Obamo, ki bo poleg diplome prejel tudi več kot milijon evrov. Po besedah članov komisije, si je Obama nagrado prislužil zaradi "izrednih dosežkov na diplomatskem področju".
Norveška komisija je svojo odločitev utemeljila z besedami: "Le redke osebe imajo sposobnost in željo, da bi ljudem vlivali upanje za boljšo prihodnost. Njegova diplomacija temelji na načelih, da morajo svetovni voditelji upoštevajo vrednote in načela s katerimi se lahko poistovetijo vsi prebivalci tega sveta." Izpostavili so njegova prizadevanja za svet brez jedrskega orožja, saj je oblikoval "nov začetek v mednarodnih odnosih in hkrati poudarjal pomembnost ZN ter ostalih mednarodnih organizacij".
Obama je svoj položaj zasedel 20. januarja letos, zato mnoge čudi, zakaj je nagrado prejel človek, ki svoj položaj ne zaseda niti leto dni. "Nagrado je prejel, ker podpiramo njegova prizadevanja in cilje," je pojasnil predsednik komisije Thorbjoern Jagland.
Ameriški predsednik Barack Obama je v prvem uradnem odzivu na vest, da je letošnji Nobelovo nagrajenec za mir, dejal, da to razume kot "poziv k delovanju". Nagrada ga je presenetila, kot pa je dejal, jo sprejema s "ponižnostjo".
"To nagrado bom sprejel kot poziv k delovanju, poziv vsem državam, da se soočijo z izzivi 21. stoletja," je dejal Obama. V izjavi na vrtu Bele hiše je ameriški predsednik še izrazil dvom, da si ob vrsti znanih osebnosti, ki so prejele Nobelovo nagrado za mir, to zasluži tudi sam. "Če sem odkrit, se mi ne zdi, da si zaslužim biti v družbi toliko osebnosti, ki so bile počaščene s to nagrado."
"Presenečen in globoko ponižen sem ob odločitvi Nobelovega odbora," je dejal ameriški predsednik. "Naj bom jasen. Ne vidim je kot priznanje mojim lastnim uspehom, temveč prej kot potrditev ameriškega vodstva v imenu prizadevanj vseh ljudi in vseh držav," je dodal.
Obama je tudi povedal, da bo decembra odpotoval v Oslo in prevzel nagrado. Tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs pa je nato sporočil, da bo Obama 1,4 milijona dolarjev, kolikor bo prejel ob nagradi, razdelil v dobrodelne namene. Gibbs je dodal, da bo od tega koristi najverjetneje imelo več dobrodelnih organizacij, a se Obama še ni odločil, katere.
Za najresnejšega kandidata za osvojitev nagrade je sicer veljal zimbabvejski premier Morgan Tsvangirai, ki pa bo očitno ostal v senci ameriškega kolega. Lani je Nobelovo nagrado za mir prejel finski mirovni posrednik Martti Ahtisaasri, ki še naprej igra pomembno vlogo kot mirovni pogajalec.
Obama je prvi ameriški predsednik, ki je prejel Nobelovo nagrado po letu 2002, ko so jo izročili nekdanjemu predsedniku ZDA Jimmyu Carterju. Podelitev najprestižnejše Nobelove nagrade bo desetega decembra v norveški prestolnici.
Svet odločitev komisije pozdravlja in graja
Odločitev norveškega odbora, da bo Nobelovo nagrado za mir letos prejel ameriški predsednik Barack Obama, je po svetu sprožila različne odzive.
Ob prejemu nagrade je Baracku Obami čestital slovenski predsednik Danilo Türk, ki je zapisal: "Odločitev Nobelovega odbora je priznanje vašim prizadevanjem in odločnosti, da bi ustvarili novo razpoloženje v mednarodni politiki. Vaša vizija je navdihnila nov val optimizma v Združenih državah Amerike in po vsem svetu." Dodal je še, da smo bili v manj kot enem letu, ko je Obama prevzel funkcijo 44. predsednika ZDA, "priča novemu vodstvu Amerike z okrepljeno diplomatsko vlogo, znova okrepljenemu položaju multilateralnih organizacij ter obnovljenim prizadevanjem za svet brez jedrskega orožja."
"Trdno sem prepričan, da bo ta nagrada dodatno okrepila vašo predanost promociji miru in človekovih pravic ter boju proti podnebnim spremembam in revščini. Vaše vodstvo bomo potrebovali tudi v prihodnje. Vaše napore za izboljšanje položaja vseh ljudi na svetu pa bodo poleg Nobelovega odbora cenile tudi prihodnje generacije," je še zapisal slovenski predsednik.
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je dejal, da je akademija, ki podeljuje nagrado, prepoznala Obamovo »odločno zavezanost človekovim pravicam in svetovnemu miru«. Italijanski premier Silvio Berlusconi pa je poudaril, da je odločitev komisije pozitivna.
Svetovalec iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada Ali Akabr Javanfekr je izrazil upanje, da bo nagrada ameriškega predsednika spodbudila, da bo stopil po poti, ki bo svetu prinesla pravičnost. »Nismo vznemirjeni in upamo, da bo s prejetjem te nagrade krenil po poti, ki bo odpravila nepravičnost na svetu,« je dejal.
Predstavnik afganistanskega predsednika Hamida Karzaja Siamak Hirai je novemu nagrajencu čestital in ob tem dejal: »Zaradi njegovega trdega dela in nove vizije svetovnih odnosov, zaradi njegove volje in prizadevanj za prijateljske odnose na svetovni ravni in za svetovni mir, je primeren dobitnik Nobelove nagrade za mir.«
Nekdanji sovjetski voditelj in dobitnik Nobelove nagrade Mihael Gorbačov je izrazil svoje veselje. Ob tem je dejal: »V teh težkih časih si ljudje, ki so sposobni prevzeti odgovornost, ki imajo vizijo in politično voljo, zaslužijo našo podporo.«
Palestinske oblasti so sporočile, da je prestižna nagrada Obami dala dodatno odgovornost, da si prizadeva za mir na Bližnjem vzhodu. »Upam, da bo to dodatna spodbuda predsedniku Obami, da si bo še bolj vztrajno prizadeval za mir v naši regiji,« je dejal tiskovni predstavnik Gasan Hatib.
Nekdanji južnoafriški predsednik Nelson Mandela, ki je tudi sam prejel Nobelovo nagrado za mir, je odločitev o podelitvi nagrade Obami pozdravil kot znak upanja, da bo kot predsednik najmočnejše države na svetu še naprej spodbujal mir in izkoreninjenje revščine v svetu.
Nemška kanclerka Angela Merkel je prepričana, da je nagrada Obami spodbuda tako ameriškemu predsedniku, kot tudi vsem ostalim, da si še bolj prizadevajo za svetovni mir. „Pri njegovih prizadevanjih bi ga morali podpreti prav vsi, kajti boj za svet brez jedrskega orožja bi moral postati glavni cilj vseh nas," je prepričana Merklova.
Nagraditev Obame je pozdravil tudi generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen, ki je prepričan, da je ameriški predsednik s svojim izjemnim trudom okrepil mednarodne diplomatske odnose in sodelovanje med narodi. „Izkazal je močno predanost prizadevanju za svetovni mir ter obrambi osnovnih človekovih pravic."
Khaled Al-Batsh, vodja islamskega džihada je dejal, da podelitev nagrade za mir ameriškemu predsedniku pomeni, da so te nagrade politične in da jih ne vodijo načela kredibilnosti, vrednot in morale. »Zakaj bi Obama prejel nagrado za mir, če ima njegova država največ jedrskega orožja na svetu, njegovi vojaki pa v Iraku in Afganistanu še naprej prelivajo kri nedolžnih?« je še dodal Al-Batsh.
Predstavnik talibov Zabihullah Mujahid pa je dejal, da Obama ni storil čisto nič za vzpostavitev miru v Afganistanu. »Niti enega koraka ni napravil k vzpostavitvi miru v Afganistanu ali k stabilizaciji države,« je dejal. Dodal je, da talibi obsojajo podelitev nagrade za mir ameriškemu predsedniku, saj menijo, da ni pravična.
