Tiskane izdaje
16.07: Namestnik sirskega zunanjega ministra Faisal Mukdad je v pogovoru za agencijo AFP dejal, da režim v Damasku ne bo popustil pod grožnjami vojaške intervencije, pa tudi za ceno tretje svetovne vojne. Dodal je, da je vlada sprejela vse ukrepe proti morebitnemu posredovanju.
16.02: Neidentificirani predstavnik Združenih narodov je za tiskovno agencijo AP povedal, da strokovnjaki Združenih narodov pospešeno analizirajo vzorce, ki so jih zbrali v Siriji. Po pričakovanji, bo hitrejša preiskava postopek skrajšala za približno teden dni − rezultati bi tako lahko bili znani v dveh ali treh tednih.
15.55: Ameriški predsednik Barack Obama, ki se mudi na državniškem obisku na Švedskem, je na tiskovni konferenci dejal, da mednarodna skupnost ne more molčati ob dogodkih v Siriji. Dodal je, da ne namerava ponoviti napak iz Iraka, in izrazil je prepričanje, da bo ameriški kongres odobril posredovanje v Siriji. Izrazil je tudi upanje, da bo ruski predsednik Vladimir Putin spremenil svoj pristop do dogajanja v Siriji, poroča tiskovna agencija AFP.
***
Washington − Administracija ameriškega predsednika Baracka Obame, ki si zaradi nedavnega kemičnega napada v Siriji, za katerega je okrivila režim tamkajšnjega predsednika Bašarja al Asada, prizadeva za vojaško posredovanje v tej državi, je včeraj zabeležila nekaj pomembnih zmag. Na svojo stran je, kot kaže, pridobila precej članov zgornjega doma ameriškega kongresa − številni senatorji so namreč strnili vrste in napovedali podporo načrtu vojaške intervencije −, a prepričati mora še predstavniški dom.
Prepričevanja senatnega odbora za zunanjo politiko so se včeraj lotili ameriški zunanji minister John Kerry, obrambni minister Chuck Hagel in poveljnik združenega štaba ameriških oboroženih sil, general Martin Dempsey.
»To ni čas za posedanje v izoliranem naslonjaču. Ni čas za opazovanje pokola. Ne naša država ne naša vest si ne moreta privoščiti stroška tišine,« je po poročanju tiskovne agencije AFP senatnemu odboru za zunanjo politiko dejal Kerry. Posvaril je, da državi kot sta Iran in Severna Koreja pozorno opazujeta ameriški odziv. »Opazujeta naše mirovanje,« je dejal.
Podobno je ponovil tudi obrambni minister Hagel, ki je dejal, da bi ameriško neukrepanje, potem ko je predsednik Obama pred časom jasno povedal, da bi uporaba kemičnega orožja za ZDA pomenila prestop rdeče črte, spodkopala ameriško kredibilnost v svetu. »Beseda Združenih držav mora nekaj pomeniti. Je ključna valuta pri odnosih z drugimi državami,« je poudaril Hagel.
Senatni odbor je zatem po več ur trajajoči razpravi preoblikoval resolucijo Bele hiše, v kateri je predlagal »omejeno in usmerjeno« uporabo ameriških oboroženih sil v Siriji, ki ne sme presegati 90 dni, ne vključuje pa ameriških kopenskih sil v bojnih operacijah. Odbor bi lahko o resoluciji glasoval že v sredo.
Danes na vrsti še predstavniški dom
Kljub podpori, ki se obeta v senatu, pa delo Obamove administracije še ni končano. Ameriški predsednik, ki je sinoči odpotoval na Švedsko, od koder bo pot nadaljeval na srečanje skupine dvajsetih gospodarsko najpomembnejših držav G20 v Sankt Peterburg, bo svoje prepričevalne sposobnosti usmeril na mednarodno skupnost, člani njegove administracije pa bodo z lobiranjem nadaljevali doma.
Kerry, Hagel in Dempsey bodo namreč danes nastopili pred odborom za zunanjo politiko predstavniškega dom, poleg tega pa se bodo na zaupnih srečanjih znova sestali tudi s senatnima odboroma za zunanjo politiko in oborožene sile.
Podporo načrtu sta sicer že napovedala tako predsednik predstavniškega doma ameriškega kongresa, republikanec John Boehner, kot vodja kongresnih republikancev Eric Cantor. »To je nekaj, kar Združene države morajo narediti,« je dejal Boehner in republikanske kolege pozval, naj sledijo njunemu zgledu.
O posredovanju tudi francoski parlament
O morebitnem vojaškem posredovanju v Siriji bodo danes na izredni seji razpravljali tudi francoski poslanci − Francija je namreč postala ključna zaveznica Washingtona, potem ko je spodnji dom britanskega parlamenta prejšnji teden zavrnil britansko sodelovanje pri intervenciji. Premier Jean-Marc Ayrault je sicer že pred dnevi izključil možnost glasovanja, saj bo francoski parlament počakal na odločitev ameriškega kongresa, ki bo o tem razpravljal prihodnji teden.
Francoska vlada sicer meni, da bi kaznovalna akcija proti sirskemu režimu v odziv na njegovo domnevno uporabo kemičnega orožja proti civilistom uravnotežila državljansko vojno, kjer se tehtnica trenutno močno nagiba na stran predsednika Bašarja al Asada, piše tiskovna agencija AP. »Če se zavzemate za politično rešitev, je treba razmere spremeniti,« je za radio France Info dejal zunanji minister Laurent Fabius. Pariz je poleg tega svoje partnerje v Evropski uniji pozval k združenemu odzivu na razmere v Siriji.
Putin zahteva prepričljive dokaze
Na ameriško in francosko iskanje konsenza za vojaško posredovanje v Siriji se je danes znova odzval tudi zaveznik režima v Damasku − ruski predsednik Vladimir Putin, ki je Zahod pozval, naj varnostnemu svetu ZN predstavi prepričljive dokaze o režimski uporabi kemičnega orožja. Ponovil je, da bi bilo vojaško posredovanje v Siriji brez odobritve VS dejanje agresije.
Putin je še dodal je, da se bo Moskva potem, ko bo dokazano, kdo je odgovoren za zločin, odločno odzvala. Na vprašanje, ali bi se Rusija strinjala z napadi pod vodstvom ZDA, če bi bilo dokazano, da je za kemični napad odgovoren režim, je odgovoril, da tega ne izključuje.
