Obama znova prižgal zeleno luč za sojenja v Guantanamu

Ameriški predsednik Barack Obama je kljub predvolilni obljubi, da bo v najkrajšem času zaprl sporni zapor na Guantanamu, včeraj ponovno dal zeleno luč za začetek vojaškega sojenja osumljenim terorizma.

Objavljeno
08. marec 2011 10.57
Mo. B., delo.si
Mo. B., delo.si
Guantanamo - Ameriški predsednik Barack Obama je tako prelomil predvolilno obljubo, da bo zaprl sporno taborišče, boj proti terorizmu pa znova vrnil na raven civilnega prava. Z včerajšnjo odmrznitvijo vojaškega sojenja osumljencem, ki že več let brez pravic čakajo na sojenje, bo o njihovi usodi znova odločalo vojaško osebje z vojaškim sodnikom na čelu. Prav tako je podpisal izvršno odredbo, s katero je uzakonil do zdaj že uveljavljeno prakso - da lahko osumljence brez obtožb zadržujejo v nedogled.

Obama je včeraj povedal, da se kljub odmrznitvi vojaških sojenj v spornem zaporu, še vedno zavzema za zaprtje objekta. Dejal je tudi, da še vedno podpira sojenje teroristom na zveznih civilnih sodiščih. »Sprejel sem nadaljnje korake, s katerimi bomo teroriste lažje pripeljali pred roko pravice, poskrbeli za večjo transparentnost sojenja in človeško ravnali z zaprtimi,« je v izjavi povedal predsednik. Dejal je tudi, da bodo z novimi ukrepi sojenja pred vojaškim sodiščem pravičnejša, saj bodo vsi dokazi, ki so bili pridobljeni z mučenjem, neveljavni.

Pred letom 2009, ko je Obama zamrznil vojaška sojenja, je sodni epilog pred omenjenim sodiščem dočakala le peščica zaprtih. Večina izmed njih je priznala krivdo, med njimi tudi Avstralec David Hicks, ki kazen zdaj prestaja v domovini. Obsojen je bil tudi voznik Osame bin Ladna Salim Ahmed Hamdan, ki je pet in pol letno zaporno kazen odslužil v Jemnu.

Na dejanje Obame so se že odzvale organizacije za človekove pravice, ki so njegovo odločitev označile za ironično. »V predsedniško pisarno je prišel z obljubo, da bo zaprl Guantanamo. Zdaj je postal edini predsednik, ki je uzakonil politiko neomejenega pripora,« je povedal pravnik Wells Dixon iz Centra za ustavne pravice (CCR). Kritiki vidijo nadaljevanje sporne politike nekdanjega ameriškega predsednika Georgea W. Busha kot dokaz, da Guantanamo še dolgo ne bo zaprl svojih vrat.

Odločitev ameriškega predsednika obsoja tudi Coleen Kelly, katere brat je umrl v napadu 11. septembra. »V Guantanamu so zaprti nevarni zločinci, to vemo vsi. Vendar menim, da so ZDA zamudile veliko priložnost, da besede nadomestijo z dejanji,« je povedala za Guardian.

V zaporu, ki so ga ZDA odprle po terorističnem napadu na trgovinska dvojčka leta 2001, je še vedno 172 zapornikov. Proti manj kot polovico izmed njih so sprožili sodni proces. Pred vojaško sodišče se bodo najprej vrnili trije osumljeni terorizma. Prvi je Saudijec Abd al Rahim al Našir, obtožen organizacije napada na ameriški rušilec Cole leta 2000 v Jemnu. Pred sodnika bosta stopil tudi Saudijec Ahmed al Darbi, obtožen sodelovanja s teroristično organizacija Al Kaida ter Afganistanec Obajdula, ki naj bi po naročilu iste organizacije skrival orožje.