Tiskane izdaje
New York – Američani so se včeraj dvanajstič zapored spomnili skoraj tri tisoč žrtev terorističnih napadov 11. septembra 2001. V senci skoraj končane stolpnice WTC One, najvišje zgradbe na ameriški celini, so ponovno prebirali imena umrlih. Slovesnost sta vsaj za nekaj ur zasenčila iskanje rešitve za sirsko krizo in razprava o ameriški vlogi v svetu po desetletju bojev proti terorizmu.
»Imejmo modrost, da sprevidimo, kako je sila včasih nujna, toda sila ne more zgraditi sveta, kot si ga želimo,« je ameriški predsednik Barack Obama na včerajšnji spominski slovesnosti v Pentagonu ubral spravljivejše tone pri reševanju sirske krize. Že na predvečer slovesnosti, ko je komaj tretjič nagovoril Američane iz Bele hiše, je spreobrnil po prvotnih načrtih odločen poziv k orožju v iskanje diplomatske luči za izhod iz sirskega predora, v katerega je drvel ameriški vlak.
Obama je poskušal ohraniti grozeč obraz in hkrati prikriti dejstvo, da nima ne javne ne politične zaslombe za vojaški poseg v Siriji. Ponovil je trditev, da je kemično orožje v Damasku uporabil sirski režim, a dodal, da bodo dali priložnost inšpektorjem ZN, naj poročajo o dogodkih 21. avgusta. Od vojne utrujenim Američanom je sporočil, da je kongres prosil, naj odloži glasovanje o odobritvi vojaške akcije, diplomatsko pobudo Rusije pa predstavil kot zmago odločne ameriške politike do sirskega režima. V isti sapi je dodal, da vojska ostaja v pripravljenosti na napad, s čimer naj bi potrdil resnost Asadovega režima pri sprejemanju mednarodnih ukrepov.
Te bosta danes v Ženevi oblikovala zunanja ministra ZDA in Rusije, John Kerry in Sergej Lavrov. Po neuradnih ameriških virih naj bi Moskva Washingtonu že včeraj predala osnutek načrta o prenosu kemičnega orožja pod mednarodni nadzor, z njim naj bi se strinjal tudi režim v Damasku. Toda težavno kovanje diplomatske rešitve je nakazala že takojšnja ruska zavrnitev predloga Francije, naj varnostni svet z resolucijo o odstranitvi kemičnega orožja hkrati odobri vojaški poseg, če se bo Asad poskušal izviti obveznostim. Ruski predsednik Putin je zatrdil, da bo diplomacija uspešna le, če ne bo delovala v senci vojaških groženj.
»Varnostni svet se ne sme spremeniti v debatni krožek«
Neimenovani visoki ameriški uradnik je po pisanju Washington Posta dejal, da bodo ZDA vztrajale pri posledicah za Sirijo, če ta ne bo izpolnila obveznosti. »Če si želi varnostni svet postati telo, ki bo sprejelo diplomatsko rešitev, se ne sme spremeniti v debatni krožek,« časnik navaja besede uradnika, da bo Washington zahteval hitro rešitev. Tudi zato so se namesto izrednega zasedanja varnostnega sveta v soglasju z Moskvo odločili za neposredno srečanje Kerryja in Lavrova. Po navedbah luksemburškega zunanjega ministra Jeana Asselborna (Luksemburg je trenutno nestalna članica varnostnega sveta) naj bi inšpektorji Združenih narodov v ponedeljek predstavili poročilo o avgustovski uporabi kemičnega orožja v Siriji.
Ameriški predsednik je doslej poudarjal, da bodo ZDA ukrepale tudi brez ustrezne resolucije varnostnega sveta, saj napadom poleg tesne Asadove zaveznice Rusije nasprotuje tudi Kitajska. Komunistični vrh v Pekingu je prek časnika Ljudski dnevnik (People’s Daily) znova opozoril Washington, da so varnostne razmere na Bližnjem vzhodu zapletene in občutljive. »Sod smodnika je mogoče hitro razstreliti, posledice pa je precej težje nadzorovati,« so sporočile ZDA.
Ob tem je čedalje bolj jasno, da ima predsednik Obama zaradi zapletene domače politike vedno bolj zvezane roke, brez politične podpore in ob nasprotovanju javnosti se bo le stežka odločil ukazati napad. Izraelski predsednik Šimon Peres je včeraj poudaril, da morajo ZDA nadaljevati priprave na vojaško posredovanje, in dejal, da ne dvomi o ukrepih ZDA v primeru sirskega izogibanja obveznosti. Toda besede iz najtesnejše zaveznice ZDA na Bližnjem vzhodu, ki se je v zadnjem času pomaknila v ozadje, niso zvenele prepričljivo.
