Tiskane izdaje
»Nobenega vojaškega posega še nisem ukazal ... Toda kemično ali biološko orožje ne sme priti v napačne roke. Če bi se to zgodilo, bi bila to za nas jasna prekoračitev rdeče črte,« je na tiskovni konferenci povedal ameriški predsednik Barack Obama.
Nov, oster ton predsednika Obame, ki ga ni napovedal sam od sebe, ampak so ga z vprašanji iz njega izvlekli novinarji, je bil v prvi vrsti namenjen sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu, vendar ne samo njemu. ZDA skrbno spremljajo razvoj dogodkov, je dejal predsednik, sestavili smo »celo vrsto načrtov, ki bi lahko prišli v poštev«, vprašanje kemičnega orožja pa ne zadeva samo Sirije. V enaki meri se dotika tudi vseh tesnih ameriških zaveznikov v regiji, vključno z Izraelom, je dejal Obama. »Nikakor ne bomo dovolili, da bi nastale razmere, v katerih bi se določena količina biološkega in kemičnega orožja znašla v rokah napačnih ljudi.«
Sirska kemična enigma
Kaj je pravi vzrok, da je ameriški predsednik sirskemu diktatorju Asadu zagrozil ostreje, kot kadar koli doslej, je še vedno predmet ugibanj. Po eni strani gre za odgovor na rastočo zaskrbljenost zahodnih držav, da bi sirski režim, ki ima med bližnjevzhodnimi državami menda največje zaloge kemičnega orožja, iz obupa, ker mu razmere uhajajo iz rok, to orožje tudi uporabil. Nedavne »nerodnosti« tiskovnega predstavnika sirskega zunanjega ministrstva, ki je moral pozneje popravljati svoje izjave, češ da Sirija kemičnega orožja ne namerava uporabiti proti upornikom, ampak samo v primeru »tuje agresije« – pozneje pa je moral zanikati celo to –, so namreč izzvale niz neprijetnih reakcij. Ne samo o tem koliko kemičnega orožja ima Sirija, ampak tudi o tem, da ji je pri izdelavi bojnih strupov menda pomagal Iran »in še kdo«, pa tudi o tem, kje vse bi to kemično orožje še lahko bilo skrito. Po drugi strani je treba upoštevati, da se v regiji predvsem Izrael izjemno boji nevarnosti, da bi sirsko kemično orožje prišlo v roke (za Tel Aviv) terorističnih organizacij, kot sta Hezbolah ali Hamas, po tretji strani pa je eden od vzrokov za Obamovo zaostrovanje groženj sirskemu režimu tudi ameriška predsedniška kampanja.
Obamovo napenjanje mišic
Večina v Washingtonu se sicer zaveda, da bi vojaški poseg, pri katerem sploh ni jasno, kako bi se nanj odzvali Iran, Hamas in Hezbolah, verjetno povzročil splošen požar v regiji, zaostril že tako napete odnose z Rusijo, ki očitno še vedno trdno stoji za Asadom, vse skupaj pa bi lahko hitro dobilo iraške razsežnosti. Toda Obama je v predsedniški tekmi moral pokazati nekaj več mišic in odločnosti. K temu ga silijo republikanci, ki jim niti »rdeča črta«, ki jo je Obama do zdaj najodločneje zarisal Asadu, očitno ni dovolj. Konservativni kolumnist Washington Posta Jennifer Rubin je na primer zapisal, da »določena količina« kemičnega orožja, o kateri je govoril Obama, ne pomeni nič, za povrh pa predsednik, razen tega, da bo ukrepal, če bo rdeča črta prestopljena, niti približno ni povedal, kaj dejansko misli storiti.
