Občutek, da je virus polariziral družbo

Številne viralne objave znanih osebnosti o tem, kako nas oblast, stroka in mediji okrog prinašajo s koronavirusom, ki v zadnjih tednih intenzivno krožijo po družbenih omrežjih, dajejo vtis, da je družba zaradi virusa močno polarizirana. Pa je res? Del odgovora se skriva v rezultatih ankete, ki jih je pred kratkim objavil ameriški raziskovalni center Pew.

Ta je pokazala, da ljudje po svetu zaznavajo večjo polarizacijo družbe, ki ni nujno vedno dejanska. Na podlagi ankete med prebivalci 14 industrijsko najrazvitejših držav na svetu so ugotovili, da ljudje večinoma ocenjujejo, da je kriza zaradi novega koronavirusa njihovo družbo polarizirala, a hkrati tudi pravijo, da so se v njihovi državi dobro spoprijeli z virusom. Najbolje so svojo državo ocenili na Danskem, v Avstraliji in Nemčiji, najslabše pa v ZDA in Veliki Britaniji. Največjo delitev družbe opažajo v ZDA, Veliki Britaniji in, zanimivo, Nemčiji, medtem kot na Danskem, Švedskem in Južni Koreji menijo, da je epidemija njihovo družbo ­tesneje povezala.

»V vseh državah, ki smo jih zajeli v anketo, smo zaznali podoben fenomen. Tisti, ki menijo, da so prebivalci zdaj bolj povezani, tudi večinoma ocenjujejo, da se je njihova država v pandemiji dobro odrezala. V Nemčiji na primer kar 97 odstotkov tistih, ki zaznavajo večjo povezanost prebivalstva, meni, da se je država dobro odzvala. Na drugi strani v desetih državah približno polovica tistih, ki menijo, da je prebivalstvo bolj razdeljeno, meni, da se je država dobro odzvala. V Nemčiji na primer 79 odstotkov tistih, ki menijo, da je država zdaj bolj razdeljena, meni, da se je država dobro odzvala,« je razkorak med oceno države pri ukrepanju in oceno povezanosti družbe za Delo pojasnila raziskovalka pri raziskovalnem centru Pew Kat Devlin.


 

Paradoks Nemčije

V tem smislu je zanimiv odziv Nemcev. Čeprav večina Nemcev meni, da so se s krizo zaradi virusa dobro spopadli, jih tudi veliko meni, da je družba zdaj bolj razklana. Najbolj bodejo v oči redni protesti proti ukrepom v Berlinu, ki dajejo vtis, da je družba, kar zadeva spopadanje s koronavirusom, razdeljena v dva enako velika tabora. A to ne drži. Ankete v Nemčiji so pokazale tudi veliko strinjanje Nemcev z ukrepi proti širjenju virusa, kot je na primer nošenje mask, in da je podpora vladnim strankam med krizo narasla. In še: nedavna anketa o populističnih nagnjenjih med Nemci je pokazala, da so se ta v zadnjih letih krepko znižala – s 33 na 20 odstotkov. Upad populizma so raziskovalci ustanove Bertelsmann pripisali predvsem dobremu vladnemu vodenju države skozi krizo, medtem ko je bil porast populizma pred tem predvsem odsev migracijske krize iz leta 2015. Študija je dokazala, da je slabe trende mogoče obrniti.
 

Velika vloga gospodarstva

Raziskovalci centra Pew so ugotovili, da so tisti anketiranci, ki menijo, da gre njihovemu gospodarstvu dobro, odziv njihove vlade v krizi večkrat ocenili kot dober. Iz ankete je razvidno, da so gospodarske razmere močno vplivale na ocene Američanov in da so ti najbolj neenotni, kar zadeva ocenjevanje uspešnosti vlade v boju z virusom. 78 odstotkov Američanov, ki menijo, da gre gospodarstvu dobro, je tudi vlado ocenilo pozitivno. 34 odstotkov tistih, ki menijo, da gre gospodarstvu slabo, je delo vlade ocenilo kot dobro. V tem smislu je ameriška družba daleč najbolj razdeljena med vsemi, ki so jih razi­skovalci zajeli v anketo.

Pokazalo se je še nekaj zanimivega: da se je družba v krizi bolj polarizirala, so večinoma opazili tisti, ki podpirajo desne populistične stranke. Največja razlika je opazna v Nemčiji. Kar 75 odstotkov tistih, ki podpirajo Alternativo za Nemčijo, meni, da je kriza zaradi koronavirusa razdelila družbo. Medtem ko 51 odstotkov tistih, ki ne podpirajo AfD, vidi razdeljenost družbe. Podobno so ugotovili razi­skovalci na Švedskem, v Franciji, na Nizozemskem in Danskem.