Obljube prizadetim ne zadostujejo

Ženeva - Na konferenci Združenih narodov (OZN) v Ženevi so razpravljali o časovnem okviru, v katerem morajo države darovalke žrtvam popotresnih valov v Aziji dostaviti pridobljeno in obljubljeno pomoč. Hkrati pa upajo na dodatno pomoč. Zaenkrat imajo ZN zagotovila za 6 milijard dolarjev pomoči, v mnogih primerih pa še ni dorečeno, kdaj bodo države obljube resnično izpolnile. “Rešitev se imenuje gotovina,” je dejala ena od govornic.

Na konferenci poleg predstavnikov držav darovalk so sodelovali tudi predstavniki humanitarnih organizacij, govorili pa naj bi tudi o humanitarnih krizah drugod po svetu, npr. v Darfurju, Burundiji in Čečeniji.

Nadaljevanje konference v Džakarti

Ženevska konferenca je nekakšno nadaljevanje konference v Džakarti, ki se je odvijala pred petimi dnevi. Takrat je generalnemu sekretarju OZN Kofiju Ananu uspelo zbrati milijardo dolarjev pomoči. Mnoge države še zmeraj povišujejo svojo pomoč, tako je Kanada v nedeljo prvotnih 66 milijonov dolarjev povišala na skoraj 350.

Kolikšen odstotek si bodo odrezale humanitarne agencije?

Na ženevski konferenci bodo spregovorili predvsem o treh spornih vprašanjih:
- so denar ponudile tudi države, ki same nujno potrebujejo pomoč,
- koliko odstotkov darovanega denarja si bodo za provizijo vzele mednarodne organizacije in humanitarne agencije, in
- koliko pomoči v denarni in ne v materialni obliki lahko žrtvam dostavijo v tem trenutku.

Sto milijonov evrov iz evropskega proračuna

Odbor Evropskega parlamenta za proračun je prižgal zeleno luč predlogu Evropske komisije za sprostitev sto milijonov evrov nujne pomoči iz proračunske rezerve za pomoč žrtvam uničujočih potresa in cunamijev. Sredstva bo mogoče sprostiti po zasedanju sveta ministrov EU za gospodarstvo in finance prihodnji teden.

O posledicah naravne katastrofe bo evropskim poslancem v sredo poročalo luksemburško predsedstvo EU skupaj z Evropsko komisijo. V četrtek pa naj bi poslanci Evropskega paramenta po razpravi o razmerah na prizadetem območju sprejeli posebno resolucijo.

Barroso: Obljube prizadetim ne zadostujejo

Tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je v Bruslju zagotovil, da bo Evropska unija odobreno pomoč žrtvam cunamijev v Aziji tudi hitro razdelila. "Ljudem, ki so v katastrofi izgubili vse, obljube ne zadostujejo. Kar šteje, je hitra razdelitev pomoči. Naš cilj je razdeliti človekoljubno pomoč v višini 100 milijonov evrov iz rezerv za nujno pomoč, naslednji korak pa bo razdelitev pomoči v vrednosti 350 milijonov evrov za dolgoročno obnovo območja," je po zasedanju komisije dejal Barroso.

Komisija je sklenila, da bo 14 milijonov evrov namenila neposredno žrtvam katastrofe, sprejela pa je tudi paket ukrepov, ki naj bi regiji pomagali pri oživljanju gospodarstva. "Želimo najti možnosti, da bi pomagali ljudem in gospodarstvu, ki jih je prizadela katastrofa," je poudaril evropski komisar za trgovino Peter Mandelson in dodal, da obstajajo trgovinski ukrepi, ki jih lahko EU uporabi za pospešitev obnove gospodarstva v regiji. Pri tem je imel v mislih predvsem sprejem ukrepov za izboljšanje dostopa na trge EU za partnerje s prizadetega območja.

EU in njene članice so sicer doslej napovedale skupno 1,5 milijarde evrov pomoči za obnovo prizadetega območja, poslanci pa naj bi posebno resolucijo o katastrofi sprejeli v četrtek.

Vojaški nadzor humanitarne pomoči v Acehu

Indonezijska vojska je okrepila nadzor nad mednarodno humanitarno akcijo v pokrajini Aceh na Sumatri. Človekoljubni delavci bodo lahko v prihodnje na hudo prizadeta območja zunaj glavnega mesta province Banda Aceh potovali le z dovoljenjem vojske. Hkrati je vojaško vodstvo posvarilo pred možnimi napadi upornikov na tuje vojake in humanitarne delavce.

Ob tem je neimenovani predstavnik uporniške skupine napovedal, da bi lahko prekinili vojaško premirje, ki velja od naravne katastrofe, če jim bo vojska še naprej pripisovala odgovornost za vse varnostne težave. Uporniki se v Acehu že več kot 30 let borijo za neodvisno islamsko državo. V tem času je življenje izgubilo več kot 12.000 ljudi.

Predsednica bo posvojila siroto

Predsednica Indonezije Chandrika Kumaratunga želi skrbeti za siroto, saj je po katastrofi veliko otrok ostalo brez staršev. Cunamiji so na Šrilanki ubili več kot 30.000 ljudi, vključno z 12.000 otroki. Kumaratunga, ki ima dva svoja otroka, nasprotuje temu, da bi sirote pošiljali v sirotišnice.

WHO: Ni sledu o izbruhu bolezni v prizadetih državah

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je sporočila, da na prizadetih območjih. Obenem je napovedala, da bo razmere pozorno spremljala še mesec dni. WHO je sprva svarila, da bi lahko bilo izjemno ogroženih kakih 150.000 ljudi, če bi na prizadetih območjih izbruhnila večja epidemija.

"Doslej nimamo novic o izbruhu kakšne resne bolezni" na prizadetih območjih, je novinarjem v Šrilanki povedal vodja WHO za JV Azijo Samlee Plianbanchang. Iz Šrilanke so sicer poročali o nekaj primerih diareje, vendar ni bojazni, da bi se bolezen razširila.