Oboroževanje in demokratizacija

Ruska vojaška obveščevalna služba, ki ima v tujini razmeščenih največ svojih obveščevalcev, opozarja, da je Gruzija zmožna začeti novo vojno proti upornima Južni Osetiji in Abhaziji.

Objavljeno
05. november 2009 22.22
Polona Frelih
Polona Frelih
Moskva - Ruska vojaška obveščevalna služba (GRU), ki ima v tujini razmeščenih največ svojih obveščevalcev, opozarja, da je Gruzija zmožna začeti novo vojno proti upornima Južni Osetiji in Abhaziji. »To je še toliko bolj mogoče zaradi nepredvidljivosti gruzinskega predsednika s Sakašvilija, ki ga utegne zamikati, da ju bo poskušal pokoriti s silo, kakor je storil avgusta lani. Ne izključujemo takšnega razvoja dogodkov,« je ob dnevu vojaške obveščevalne službe opozoril vodja GRU Aleksander Šljahturov. Že pred dnevi je ameriški State Department Rusijo vnovič opozoril, da krši mirovni sporazum, saj iz okupiranih pokrajin ni umaknila svojih enot.

 

Gruzija po podatkih ruskih obveščevalcev še naprej dobiva izdatno vojaško pomoč Nata, predvsem vzhodnoevropskih članic, ZDA, Izraela in Ukrajine. Iz vzhodne Evrope da dobiva predvsem manjše kose orožja, ameriška vojska še naprej skrbi za urjenje vojakov, od Izraela da so kupili izvidniška letala, Ukrajina pa jo menda zalaga s tanki in letalsko obrambo. »Ne gre za državni posel, vendar je ukrajinsko vodstvo z njim seznanjeno in ga podpira,« je bil kritičen vodja ruskih obveščevalcev.

 

Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je že januarja lani podpisal dekret, po katerem lahko Rusija pretrga vojaško-tehnično sodelovanje z državami in podjetji, ki Gruzijo zalagajo z orožjem sovjetske in ruske izdelave. Rusko vodstvo po pisanju ruskih medijev ne razmišlja o sankcijah proti Ukrajini, v ruskih vojaških krogih pa besnijo. »Najvišji ukrajinski predstavniki, med katerimi je tudi predsednik Viktor Juščenko, se na eni strani zavzemajo za prijateljske in strateške odnose z Rusijo, na skrivaj pa Gruzijo zalagajo z orožjem. Nepredvidljivi gruzinski režim tako potiskajo v novo vojaško avanturo na Kavkazu, kar bo vodilo v nove človeške žrtve in bo regijo še dodatno destabiliziralo,« je izjavil neimenovani predstavnik generalštaba ruske vojske.

 

Kdo ogroža stabilnost Zakavkazja?

 

Združene države Amerike nasprotno menijo, da je prav Rusija glavni destabilizacijski dejavnik v Zakavkazju. »V skladu s sporazumom o prekinitvi ognja, ki ga je dosegel francoski predsednik Sarkozy, bi se morale ruske enote umakniti na predvojne položaje. Rusi kršijo sporazum, saj tega niso storili,« je sporočil ameriški State Department. Rusija, ki je po vojni priznala samostojnost Južne Osetije in Abhazije, namerava tam ohraniti 7600 svojih vojakov. Samostojnost pokrajin sta poleg nje priznali le še Nikaragva in Venezuela.

 

Več v petkovi tiskani izdaji Dela