Obračunavanje s kriminalom v srbski policiji

Ureditev razmer je pogoj za pristopna pogajanja k EU. Je politika pripravljena narediti red?

Objavljeno
13. september 2013 12.18
Vili Einspieler, Beograd
Vili Einspieler, Beograd
Beograd – V Srbiji so znova odprli temo o povezanosti organiziranega kriminala s srbsko policijo. V zobeh medijev in javnosti je direktor policije Milorad Veljović, ki je ostal na tej funkciji kljub zamenjavi oblasti, ker drži v šahu politično elito, ne glede na strankarske barve.

Profesionalizacija, depolitizacija in dekriminalizacija policije so tema že od političnih sprememb leta 2000. Kljub temu se v Srbiji 13 let po srbski oktobrski revoluciji ni nič spremenilo. Tema o dekriminalizaciji policije, ki se je izogibajo kot hudič križa, je znova vstopila skozi velika vrata zaradi pritiska Evropske unije, ki pred ureditvijo razmer v policiji ni pripravljena dati soglasja za pristopna pogajanja, in zaradi medsebojnih političnih obračunov.

Srbski mediji Milorada Veljovića po novem obtožujejo, da njegov sin vozi pregrešno drag mercedes in da Delta holding razvpitega tajkuna Miroslava Miškovića odplačuje kredite za stanovanja njegovih najožjih sorodnikov. Po navedbah medijev Veljovićev boter pomaga tudi hrvaškemu poslovnežu Ivici Todoroviću, da širi svoj vpliv v Srbiji. Veljoviću še očitajo, da ščiti preprodajalce droge, zato več sto ton mamil vsak mesec konča na srbskem trgu.

V preteklosti so Veljoviću, ki je bil letos izbran za nov petletni mandat, čeprav bi se moral po pravilih že upokojiti, očitali, da je iz policije ustvaril organizirano mafijo, ki je dopuščala nemoteno pranje denarja, transport narkotikov, orožja in belega blaga. Po navedbah rumenega tiska je ustno naročil prometni policiji, naj ne zaustavlja vozil predsednika uprave in predsednika izvršnega odbora Credy banke, Matjaža Kovačiča in Alojza Kovšeta, da sta lahko nemoteno prenašala devize iz kragujevške banke, ki je končala v večinski lasti mariborske banke.

Kot še poročajo tabloidi, srbsko policijo upravljajo neuradni centri moči z najmočnejšim srbskim politikom Aleksandrom Vučićem na čelu, ki ga lahko Veljović, tako kot srbskega premiera in notranjega ministra Ivico Dačića, kadar koli kompromitira zaradi njegovih afer. Veljović se je namreč obdržal na položaju kljub temu, da je policija prisluškovala tako Vučiću kot srbskemu predsedniku Tomislavu Nikoliću. Nekdanji policijski komisar Božo Prelević, ki je stopil v odvetniške vrste, ne verjame, da bo proces dekriminalizacije policije uspešen. Čeprav brez preiskave, ki jo je notranji nadzor ministrstva za notranje zadeve že napovedal, ne more z gotovostjo trditi, v katere kriminalne aktivnosti je vpletena policija, ni nobenega dvoma, je poudaril Prelević, da se Srbija utaplja v mamilih. Po njegovem policija ščiti njihove preprodajalce, ker se v nezakonitem poslu z narkotiki obračajo velike vsote denarja.

Prelević je še povedal, da lahko policija brez težav aretira člane športne mafije, vendar se pri tem sreča s ključnim vprašanjem, kaj delajo politiki v športnih klubih. Ker se ve, da se ukvarjajo s pridobivanjem denarja, ni nihče med njimi toliko nor, da bi aretiral samega sebe. Kot je še dejal, je pri ureditvi razmer v policiji v ozadju politično vprašanje, ali je politika sploh pripravljena narediti red v policijskih vrstah.

Prelević je tudi dejal, da je v policiji, ki je v obupnem kadrovskem stanju, ključnega pomena, kdo je čigav politični varovanec. Sklenil je z besedami, da v preteklih letih v zvezi z dekriminalizacijo policije ni bilo narejenega nič zaradi njene tesne povezanosti z organiziranim kriminalom. Po mnenju profesorja fakultete za varnost Zorana Dragišića je ta prav dramatična. Po njegovem se vse začne z majhnimi podkupninami, konča pa z neposrednim sodelovanjem policistov z velikimi kriminalci. Čeprav je res, da niso vpleteni vsi policisti, je Dragišić opozoril, da so bili v devetdesetih v vsak umor poslovneža ali politika vpleteni tudi oni, pogosto kot neposredni izvajalci.

Dragišić je prepričan, da je bila policija v devetdesetih zavestno vzpostavljena kot kriminalni stroj, ki naj bi skrbel za ohranjanje režima pokojnega srbskega vožda Slobodana Miloševića, ki je na žalost še vedno živ. Nova oblast je nekdanjim mehanizmom in metodam dela, po mnenju Dragišića, nadela le drugo obleko.

O napovedi Dačića in Vučića, da bodo neizprosno obračunali s kriminalom v policiji, je Dragišić dejal, da so to neumnosti, ki jih v Srbiji poslušajo že trinajst let. Po njegovem je edina sreča, da je na čelu Srbije bruseljska birokracija, ki sicer ni idealna, vendar ne bo dovolila politikom, da vrnejo Srbijo v devetdeseta.