Predsednikovi zagovorniki na svojem prvem sobotnem nastopu niso veliko omenjali nekdanjega demokratskega predsednika Joeja Bidna ter njegovega sina Hunterja, in če bo tako tudi prihodnje dni, se bodo s svojo večino v senatu morda nagibali k hitremu glasovanju o oprostitvi. Trump je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega konec julija prosil za preiskavo sedanjega demokratskega predsedniškega kandidata, ki še vedno velja za favorita, in za demokratske tožilce je to zloraba oblasti za pridobivanje tujega vpliva na ameriške volitve.
A je proces proti Trumpu tudi spopad za ameriško javno mnenje in po zvočnem posnetku se je zdaj v javnosti pojavil še videoposnetek večerje s konca aprila 2018, na kateri je predsednik zahteval takojšnjo odstranitev ameriške veleposlanice v Ukrajini Marie Yovanovitch. Snemala sta ga pomočnika Trumpovega osebnega odvetnika Rudyja Giulianija Lev Parnas in Igor Fruman, ki, obtožena nezakonitih donacij republikanskemu predsedniku in stranki, sodelujeta s preiskavo.
Trumpova sovražnost do nekdanje veleposlanice, ki je bila osrednja priča v preiskavi njegove razrešitve, ni nobena skrivnost, saj je Yovanovitchevo imenoval slaba novica že v spornem telefonskem pogovoru z Zelenskim. Poleg tega veleposlaniki ZDA služijo predsedniku države, a če so drugi pred Trumpom podobno obračunavali z njimi, tega doslej nihče ni posnel na prenosni telefon. Demokrati upajo, da bo slab vtis ob takšnem govorjenju končno spodkopal doslej trdno podporo republikanskih kongresnikov svojemu predsedniku.
Trumpovi zagovorniki še vedno zatrjujejo, da je obtožnica pravno na krhkih nogah. Poudarjajo, da je šlo le za prošnjo, in ne za podkupovanje ali izsiljevanje, da je Kijev brez preiskave proti Bidnom dobil vojaško pomoč, in da lahko celo tožilci očitajo le koruptivne namene. Obtožnica navaja tudi domnevno oviranje preiskave, saj je Trump najtesnejšim sodelavcem prepovedal pričanje, a si po prepričanju Bele hiše kongresni demokrati želijo prisvojiti pristojnosti izvršilne oblasti: predsednik ima pravico do svetovanja brez strahu svetovalcev pred sodnim preganjanjem.
Poudarjajo, da so demokrati sami odstopili od preverjanja tega vprašanja na sodiščih, po njihovem mnenju pa je prav obtožnica razrešitve največje vpletanje v svobodne volitve v zgodovini ZDA, saj hočejo izvoljenega predsednika odstraniti manj kot leto pred volitvami. A kdo ve, kaj imata še v žepu nekdanja sovjetska državljana Lev Parnas in Igor Fruman, ki zdaj očitno delujeta proti Trumpu. Njegovemu osebnemu odvetniku Giulianiju naj bi pomagala iskati ozadje velikih dobičkov Hunterja Bidna v ukrajinskem podjetju Burisma Holdings, zdaj pa njune informacije grozijo predsedniku.
Trumpovo obkrožanje z dvomljivimi političnimi in gospodarskimi figurami je razkrila že preiskava Roberta Muellerja, svoje pomanjkanje političnega in običajnega bontona pa dokazuje vsak dan. »Lažnivemu, goljufivemu« Adamu Schiffu, »cmeravemu« Chucku Schumerju in »živčni« Nancy Pelosi je pravkar dodal še »butasto kot skala« Alexandrio Ocasio-Cortez. A nekdanji direktor FBI ni mogel dokazati njegovega sodelovanja z ruskim spodkopavanjem zadnjih volitev, zato pa je preiskava generalnega inšpektorja Michaela Horowitza dokazala velike nepravilnosti zveznega preiskovalnega urada zaradi obveščevalnega nadzora nad člani Trumpove predvolilne kampanje.
Tožilec iz Connecticuta John Durham je svojo preiskavo o tem nedavno povzdignil v kriminalno, so grehi na obeh straneh, je bilo vpletenih več držav? Američani si zaslužijo nadstrankarska pojasnila. Če vseh okoliščin Trumpovega vzpona na oblast in odpora proti njemu ne bo pojasnil proces razrešitve, se bodo z njim ubadale še generacije.